Turistično društvo Rakitna

Turistično društvo Rakitna je bilo ustavnovljeno leta 1985.

Dolgi naziv PRS: TURISTIČNO DRUŠTVO RAKITNA
Davčna številka: 71053719
Matična: 5265657000
Status: POSLOVNI SUBJEKT POSLUJE
Zavezanec za DDV: Ne
Zadnja sprememba: Ažuriranje sektorja
Število zaposlenih: 0 zaposlenih
Dejavnost TSmedia: Društvo, organizacija, združenje
SKD: S94.999 – Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij
Datum vpisa: 23.7.1985

Društvu lahko pišete na naslov:
Turistično društvo Rakitna
Rakitna 66
1352 Preserje

V nedeljo, 3. 12. 2017 se nas je nekaj manj kot 40 članov društva v zgodnjih jutranjih urah prešerne volje odpravilo proti Cerknici in naprej po avtocesti do Izole, čudovitega obmorskega mesta, kjer sta nas čakali jutranja kavica in lokalni vodič, s katerim smo si ogledali samo mestno jedro in uživali v toplih sončnih žarkih, božanju vetra in poslušanju morskih valov.
Pot nas je nato vodila preko Vanganela do Marezig, kjer smo bili deležni razlage zgodovine in življenja tamkajšnjih prebivalcev s strani kletarja in lokalnega pridelovalca vin, ki nas je nato povabil na degustacijo ekoloških vin in domači narezek.
Udeleženci smo bili veseli in dobre volje, saj nas je poleg dobro pripravljenega programa našega predsednika Darka ves čas poti spremljal harmonikar z domačimi vižami in napevi, na avtobusu pa so za dodatne razlage o zgodovini krajev, skozi katere smo se peljali, izobraževali posamezniki, ki so zares veliko vedeli. Slišali smo tudi deklamiranje pesmi in verzov Franceta Prešerna, kajti na ta dan se je rodil tudi ta naš največji pesnik.
Do končnega cilja smo se od Marezig peljali mimo Svetega Antona, Gračišča in Kubeda vse do Hrastovelj, kjer smo si z vodičko ogledali znamenito cerkvico Svete Trojice z znamenitimi freskami. Med njimi je najbolj poznana freska »Mrtvaški ples«, zato je dodatno razlago prispeval tudi naš član, sicer akademski slikar. V znanem kmečkem turizmu smo se okrepčali s kosilom, nekaj članic pa je postreglo s sladkimi dobrotami, ki so jih pripeljale s seboj. Največje presenečenje pa nam je na koncu te ekskurzije pripravil predsednik društva s srečelovom, kjer smo bili vsi deležni lepe nagrade, ki jo je daroval sponzor, ki je tudi član društva, ter kvizom, katerega tematika je bila poznavanje Rakitne, okolice in njenih naravnih lepot. V vlogi tekmovalcev je nastopilo več kot 10 članov, prvi trije pa so prejeli lepe nagrade, ki so jih poklonili sponzorji z Rakitne.
Domov smo se vrnili dobre volje in seveda bomo tudi v letu 2018 poročali o dogodkih na ekskurzijah, ki se že snujejo.

 

Turistično društvo ima 4 organe društva in sicer: občni zbor, upravni in nadzorni odbor ter disciplinsko komisijo.

Občni zbor
Občni zbor je najvišji upravni organ društva. Občni zbor sestavljajo vsi člani društva. Delo občnega zbora je javno.

V petek, 24. 11. 2017 ob 18.00 uri je bilo v prostorih izletniške kmetije Zidanica na Rakitni komaj dovolj prostora za vse, ki so se udeležili občnega zbora in s tem podprli ponovno delovanje Turističnega društva Rakitna (v nadaljevanju: »društvo«) po letu 2005. Uvodni del je pripadal Darku Jerini, ki je zbrane nagovoril in povedal, da kdor hoče imeti bodočnost, si jo mora začrtati. Zato si je tudi društvo začrtalo ambiciozen program dela, ki je bil deležen velikega odobravanja.

Osrednji govornik na občnem zboru pa je bil dr. Matija Kovačič, ki je po tradiciji kot najstarejši član društva predstavil oris in zgodovino razvoja turizma v Rakitni ter pomen turističnih društev za njegov razvoj. Poudaril je, da so po prvi svetovni vojni zaradi ugodnih klimatskih razmer zgradili klimatsko zdravilišče za rehabilitacijo vojakov s kostno tuberkulozo. Drugi mejnik za razvoj turizma na Rakitni je bila leta 1962 izvedena poskusna zajezitev jezera v Rakitni, ki je leta 1964 z izgradnjo postalo pravo umetno jezero, kar je spodbudilo intenzivno gradnjo počitniških hiš in rekreativno obiskovanje turistov zlasti ob koncu tedna in v času počitnic. Možnosti za povečanje in izboljšanje gostinske ponudbe so se povečale šele z izgradnjo sedanjega hotela pri jezeru. Žal pa ta poleg gostinske ne razvija nobene druge turistične ponudbe. Tudi jezero kot turistični objekt nima danes odgovornega upravljavca. Turizem, in sicer sonaravni turizem, pa je realna priložnost za razvoj Rakitne in oprijemljiva možnost za povečanje dohodka in s tem izboljšanje socialne varnosti Rakičanov. Zato je oživitev Turističnega društvo Rakitna nujna in upravičena.

Na zboru je bil sprejet tudi renoviran statut društva, katerih bistvene spremembe in novosti je predstavila Janja Jereb. Poudarila je, da je v spremembe statuta društva smiselno vgrajeno besedilo Zakona o društvih ( Uradni list RS št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo). Statut društva vsebuje 20 strani, 67 členov in ima 9 vsebinskih poglavij.

 

Član društva lahko postane vsaka fizična in pravna oseba, ki izrazi svojo željo in podpiše pristopno izjavo, sprejme statut društva ter plača članarino. Za pravno osebo pristopno izjavo podpiše pooblaščena oseba, ki jo tudi zastopa v društvu.

Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega 7. leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega 15. leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje.

 

Višina članarine 2018

  • otroci do 15. leta starosti = brezplačno
  • dijaki in študentje s statusom = 2 EUR
  • ostali člani = 10 EUR
  • pravne osebe = 20 EUR

 

STATUT TURISTIČNEGA DRUŠTVA RAKITNA

Na podlagi 4. in 13. člena Zakona o društvih ( Uradni list RS št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo) je izredni občni zbor TURISTIČNEGA DRUŠTVA RAKITNA dne 24. novembra 2017, sprejel Sklep o spremembi temeljnega akta društva

STATUT
TURISTIČNEGA DRUŠTVA RAKITNA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ime društva je: TURISTIČNO DRUŠTVO RAKITNA ( v nadaljnjem besedilu: »društvo«). Sedež društva je Rakitna, naslov sedeža društva je Rakitna 66, – 1352 Preserje.

2. člen

Društvo je prostovoljno, nestrankarsko, samostojno, nepolitično in neprofitno združenje fizičnih in pravnih oseb, ki se združujejo, da bi uresničili skupne cilje društva, v skladu s splošnim gospodarskim in družbenim razvojem kraja.

3. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost društvo pridobi z vpisom v register društev. Društvo zastopa predsednik društva.

4. člen

Društvo ima svoj znak in žig
Znak je: v sredini je shematsko prikazana silhueta jambora, okrog njega v notranjem obodu piše ”RAKIŠKI JAMBOR 1894”, v zunanjem obodu pa je napis ”TURISTIČNO DRUŠTVO RAKITNA”.
Žig je elipsaste oblike širine 3 cm in višine 3,5 cm z znakom, opisanim v drugem odstavku tega člena.

5. člen

Delo društva je javno in temelji na načelih demokracije. Udejstvovanje in vključevanje v društvo temelji na prostovoljnem odločanju vsakega posameznika s pripravljenostjo plačevanja članarine društva in s pripravljenostjo opravljanja minimalnega prostovoljnega dela.

6. člen

Društvo samostojno uresničuje cilje in naloge, ki so določene s tem statutom v skladu s splošnimi družbenimi interesi in predpisi.

7. člen

Društvo lahko sodeluje z drugimi društvi pri zagotavljanju in uresničevanju skupnih interesov na področju turizma in ureditve kraja. Društvo se vključi v zveze s pristopno izjavo na podlagi sklepa občnega zbora društva.
Društvo lahko samostojno sodeluje, ali se včlani v sorodna mednarodna in tuja društva, ki imajo podobne namene in cilje s pogojem, da ta dejavnost ni v nasprotju z interesi Republike Slovenije, oziroma ima dovoljenje za delovanje s strani vlade Republike Slovenije.

8. člen

Društvo obvešča o svojem delovanju ožjo in širšo javnost.
Ožjo javnost obvešča:
– z objavljanjem vabil in zapisnikov na oglasni deski in v društvenih prostorih;
– z izdajanjem občasnih publikacij;
– s pošiljanjem vabil in gradiv.

Širšo javnost obvešča:
– prek sredstev javnega obveščanja;
– prek internetne strani društva;
– z organiziranjem okroglih miz in tiskovnih konferenc;
– z odprtostjo sej za javnost, na katere se vabi novinarje ter druge osebe, ki imajo tak interes.

Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik društva.


II. NAMEN, CILJI IN DEJAVNOST DRUŠTVA

9. člen


V skladu z 2. členom tega statuta so osnovni namen in cilji društva naslednji:
– pospeševanje razvoja turizma v skladu s splošnim gospodarskim in družbenim razvojem kraja ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja;
– izobraževanje svojih članov in širše družbene skupnosti za turistični in celostni razvoj kraja;
– sodelovanje z drugimi organizacijami pri ustvarjanju in izboljšanju materialnih in drugih pogojev za razvoj turizma v kraju;
– ohranjanje in promoviranje kulturne, etnografske in naravne dediščine kraja;
– pospeševanje splošne promocije turizma.

Namen delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežek prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane.

10. člen


Za doseganje osnovnega namena in ciljev iz 9. člena društvo izvaja naslednje dejavnosti oz. naloge:
– sodelovanje pri turističnem urejanju Rakitne (postavljanje turističnih tabel in smerokazov, ureditev in označitev učnih poti ipd.);
– organiziranje tečajev, predavanj, razstav, ekskurzij, izletov in drugih aktivnosti za turistično vzgojo članstva in ostalega prebivalstva;
– zavzemanje za varstvo naravne in kulturne dediščine, obnovo kulturno zgodovinskih spomenikov in izvajanje akcij za varstvo okolja;
– organiziranje ali vključevanje v akcije za lepo in urejeno okolico kraja;
– podajanje pobud za vključevanje naravnih in drugih, za turizem pomembnih objektov, v turistično ponudbo;
– podajanje pobud in predlogov za dvig kvalitete gostinstva v kraju;
– vzdrževanje izletniških točk;
– spremljanje vprašanj turizma in njegovega razvoja ter predlaganje krajevni skupnosti, občini in drugim organizacijam ustrezne ukrepe za razvoj turizma;
– organiziranje in opravljanje splošne promoocije turizma in informacijske dejavnosti v interesu svojega turističnega območja;
– izdajanje turističnih publikacij;
– organiziranje in sodelovanje pri organizaciji vseh vrst kulturnih, zabavnih, družabnih in drugih prireditev, ki pospešujejo razvoj turizma ali pa so namenjene dobremu počutju članov in krajanov;
– zavzemanje za razvoj kmečkega turizma v kraju;
– sodelovanje v razpravah o razvojnih in turističnih programih ter občinskem prostorskem načrtu.

11. člen

Društvo lahko opravlja tudi dopolnilno pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje posamezne dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in v povezavi z nameni in nalogami društva in sicer:

10.710 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic
11.030 Proizvodnja sadnih vin in podobnih fermentiranih pijač
11.070 Proizvodnja brezalkoholnih pijač, mineralnih in drugih stekleničenih vod
13.300 Dodelava tekstilij
47.190 Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah
47.789 Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah
47.810 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z živili, pijačami in tobačnimi izdelki
47.820 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah s tekstilijami in obutvijo
47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom
47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu
56.104 Začasni gostinski obrati
56.210 Priložnostna priprava in dostava jedi (na prireditvah društva)
56.290 Druga oskrba z jedmi
56.300 Strežba pijač
58.110 Izdajanje knjig
58.130 Izdajanje časopisov
58.140 Izdajanje revij in druge periodike
58.190 Drugo založništvo
68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo po pogodbi in vzdrževanje objektov
70.210 Dejavnost stikov z javnostjo
73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora
79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj
79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti,
82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti
85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje
88.991 Dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizaciji za zbiranja sredstev
90.010 Umetniško uprizarjanje
90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
91.030 Varstvo kulturne dediščine
92.002 Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah, od tega srečelov in tombolo
93.110 Obratovanje športnih objektov
93.190 Druge športne dejavnosti
93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas
94.999 Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij

Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga društvo doseže z neposrednim opravljanjem pridobitne dejavnosti, se sme uporabljati le za doseganje osnovnih namenov in nalog društva.

Društvo lahko poveri neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti z društvenimi sredstvi drugim registriranim fizičnim in pravnim osebam na temelju najemne, zakupne ali sorodne pogodbe.

III. OBLIKE IN ORGANIZIRANOST

12. člen

V okviru društva se lahko ustanovijo sekcije na podlagi sklepa upravnega odbora. Naloge in vodjo sekcije določi Upravni odbor društva.
S svojo dejavnostjo sekcije v okviru društva uresničujejo svoje pravice in dolžnosti. Za svoje delo je sekcija odgovorna upravnemu odboru.

13. člen

Sekcija, ki deluje v okviru društva, ni samostojna pravna oseba in deluje skladno s pravili in akti društva ter odločitvami pristojnih društvenih organov.

14. člen

Sekcija, ki je bila ustanovljena na podlagi sklepa upravnega odbora, preneha obstajati, ko doseže namen, za katerega je bila ustanovljena. To s sklepom ugotovi upravni odbor.

15. člen

Občasne komisije ustanovi-imenuje upravni odbor na osnovi pobude članov društva. Naloge, število članov in predsednika določi Upravni odbor društva.
Občasne komisije niso pravne osebe in morajo delati v skladu s temeljnim aktom društva.
Za svoje delo je občasna komisija odgovorna upravnemu odboru.

16. člen

Izjemoma lahko društvo povabi k sodelovanju pri delu komisije zunanjega sodelavca. Nagradi ga v skladu z veljavno zakonodajo.

IV. ČLANSTVO V DRUŠTVU

17. člen

Član društva lahko postane vsaka fizična in pravna oseba, ki izrazi svojo željo in podpiše pristopno izjavo, sprejme ta statut ter plača članarino. Za pravno osebo pristopno izjavo podpiše pooblaščena oseba, ki jo tudi zastopa v društvu.
Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega 7. leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega 15. leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje.
Član društva lahko postane tudi fizična ali pravna oseba, ki je s svojim delovanjem doprinesla k razvoju društva, izboljšala materialno stanje društva ali pa je njeno članstvo v interesu društva.

18. člen

Članstvo v društvu je prostovoljno. Nove člane društva sprejema upravni odbor društva.

19. člen

Člani društva so redni in častni.
Redni člani so vsi, ki v njem delujejo v skladu s 17. in 18. členom tega statuta.
Za častne člane društva lahko občni zbor društva na podlagi predloga upravnega odbora razglasi tiste osebe, ki so s svojim delovanjem storili društvu usluge neprecenljive vrednosti in jih društvo kot take imenuje.
Oseba, ki se ji podeli naziv častnega člana in ni član društva, nima pravice odločanja.
Društvo ima tudi mladoletne člane in osebe, ki nimajo poslovne sposobnosti, vendar pa oboji nimajo glasovalne pravice. Ti člani pri upravljanju društva sodelujejo preko svojega zakonitega zastopnika ali skrbnika.
Pravice in dolžnosti častnih članov so enake kot pri rednih članih iz 21. in 22. člena teh pravil.

20. člen

Upravni odbor društva lahko odkloni sprejem v članstvo za kandidata:
– ki je bil izključen iz društva pred manj kot dvema letoma,
– ki je bil pravnomočno kaznovan za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo.

21. člen

Pravice članov društva so:
– da se udejstvujejo pri uresničevanju ciljev in nalog društva,
– da volijo in so izvoljeni v organe društva,
– da sodelujejo v organih upravljanja društva,
– da dajejo predloge in sugestije organom društva o delu in izpolnjevanju nalog,
– da sodelujejo pri sprejemanju delovnih programov društva,
– da sodelujejo pri vseh aktivnostih, ki jih organizira društvo,
– da postavljajo organom društva vprašanja iz turistične problematike in dajejo predloge za njihovo reševanje,
– da od organov društva na zahtevo dobijo pojasnila v zvezi z izpolnjevanjem društvenih nalog,
– da vlagajo pritožbe v zvezi z delom društva na kateri koli organ društva.

22. člen

Dolžnosti članov društva so:
– da razvijajo dejavnosti društva, v katerih se udejstvujejo,
– da volijo člane v organe društva, da prevzamejo odgovornosti in naloge, če so izvoljeni v organe, in jih vestno izpolnjujejo,
– da spoštujejo in uresničujejo sklepe in odločitve organov društva,
– da z osebnim vzorom in prizadevanjem pripomorejo k uresničevanju delovnega programa društva,
– da čuvajo sredstva, objekte in naprave, ki so last društva in jih tudi vzdržujejo,
– da pri društvenem delu spoštujejo ta statut in se po njih ravnajo,
– da varujejo ugled društva,
– da redno plačujejo društveno članarino.

23. člen

Pravice in dolžnosti članov društva so častne.
Za svoje delo člani praviloma ne prejemajo plačila, lahko pa mu za izredne dosežke in požrtvovalnost, ki jo član društva pokaže pri svojem delu, upravni odbor prizna ustrezno nagrado. Članu društva se povrnejo stroški, ki jih je imel pri delu z društvom.

24. člen

Članstvo v društvu preneha:
– z izstopom,
– s črtanjem,
– z izključitvijo,
– s smrtjo,
– s prenehanjem delovanja društva.

25. člen

Član izstopi iz društva prostovoljno, ko poda upravnemu odboru pisno izjavo o izstopu.
Člana črta iz društva upravni odbor, če kljub pisnemu opominu ne plača članarine v dobi zadnjih dveh let. Člana se izključi iz društva, če grobo krši ta statut, če zavestno ravna proti interesom društva ali če je pred sodiščem pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje.

26. člen

O izključitvi člana iz društva na I. stopnji odloča disciplinska komisija društva, odločitev o izključitvi pa postane dokončna, ko jo potrdi občni zbor društva. Pritožbo zoper izključitev lahko član vloži pisno v roku 15 dni od prejema odločbe na občni zbor društva, ki kot II. stopenjski organ odloči o izključitvi iz društva.

V. ORGANIZACIJA DRUŠTVA

27. člen

Organi društva so:
– občni zbor,
– upravni odbor društva,
– nadzorni odbor društva,
– disciplinska komisija društva.

Upravni odbor lahko ustanavlja tudi občasne odbore, sekcije oziroma komisije, katerih delovno področje, naloge in članstvo določi hkrati z imenovanjem. Funkcija preneha z zaključkom naloge ali projekta.

OBČNI ZBOR
28. člen

Občni zbor je najvišji upravni organ društva.
Občni zbor sestavljajo vsi člani društva.
Delo občnega zbora je javno.

29. člen

Občni zbor skliče upravni odbor društva.
Občni zbor je lahko redni, izredni ali korespondenčni.
Redni občni zbor je vsako leto.
Vsako drugo leto je programsko – volilni občni zbor.
Volitve organov društva so javne, če na občnem zboru ni drugače dogovorjeno.

29.a. člen

Izredni ali korespondenčni občni zbor se skliče po potrebi. Skliče ga upravni odbor na svojo pobudo, na zahtevo tretjine članov ali na zahtevo nadzornega odbora.
Upravni odbor je dolžan sklicati izredni ali korespondenčni občni zbor najkasneje v roku enega meseca od sprejema takšne zahteve, v nasprotnem primeru stori to predlagatelj sklica.
Izredni ali korespondenčni občni zbor sklepata samo o stvari, za katero sta bila sklicana.

30. člen

O sklicu rednega, izrednega ali korespondenčnega občnega zbora morajo biti člani obveščeni najmanj 5 dni pred sklicem. Vabilu mora biti priložen dnevni red zbora.
Vse člane društva je treba vabiti na redni, izredni ali korespondenčni občni zbor s pisnim vabilom ali preko elektronske pošte.
Redni občni zbor mora biti sklican najmanj enkrat letno.

31. člen

Delo občnega zbora vodi delovno predsedstvo (predsednik in eden ali dva člana), ki jih na začetku zasedanja izvoli občni zbor izmed svojih članov. Izvolijo tudi zapisnikarja, dva overovitelja zapisnika, ter po potrebi verifikacijsko, kandidacijsko in volilno komisijo ter druge delovne organe.

32. člen

Občni zbor veljavno sklepa, če je prisotna več kot polovica članov društva, ki imajo glasovalno pravico.
Občni zbor sprejme svoje sklepe z večino glasov navzočih članov. Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se začetek odloži za 15 minut, nakar lahko občni zbor začne s svojim delom, če je prisotna najmanj ena tretjina članov društva, ki imajo glasovalno pravico. Po 30 minutah pa občni zbor veljavno sklepa, če je prisotnih najmanj 10 članov društva, ki imajo glasovalno pravico.
Kadar odloča o spremembah statuta ali kadar voli organe društva, mora za predlog glasovati najmanj 2/3 navzočih članov.
Ko se skliče korespondenčni občni zbor, za veljavno sklepanje velja, kot je zapisano v zadnjem stavku drugega odstavka tega člena. Za ostalo pravno formalno izvedbo korespondenčnega občnega zbora se smiselno uporabljajo statut, ki veljajo za redni občni zbor.
Glasovanje je praviloma javno, razen če občni zbor ne določi drugače. Pri korespondenčnem občnem zboru ima vpogled v glasove samo skupina, ki vodi korespondenčni občni zbor, rezultati pa so javni.
Člani upravnega in nadzornega odbora ne morejo glasovati o poročilih o svojem delu in o svoji razrešnici.
O poteku zasedanja občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo člani delovnega predsedstva.

33. člen

Občni zbor opravlja naslednje naloge:
– določa skupno politiko in razvoj društva,
– sprejema statut društva in druge akte,
– sklepa o dnevnem redu,
– razpravlja o delu in poročilih upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije,
– sprejema delovne programe društva in daje smernice za njihovo uresničitev,
– voli in razrešuje predsednika društva, ki je hkrati predsednik upravnega odbora in pravni zastopnik društva,
– voli in razrešuje člane upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije,
– voli in razrešuje predstavnike društva v razne organe in zveze, katerih član je društvo,
– odloča o pritožbah članov društva zoper sklepe upravnega odbora in disciplinske komisije,
– odloča o izključitvi člana iz društva,
– odloča o finančnih načrtih društva,
– odloča o vključevanju društva v zvezo društev,
– odloča o vseh drugih zadevah na predlog upravnega ali nadzornega odbora ter navzočih članov. O slednjem odloča po tem, ko dobi mnenje upravnega odbora,
– sklepa o prenehanju društva,
– sprejema letno poročilo.

UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA

34. člen

Upravni odbor društva sestavlja od sedem do deset članov in sicer:
– predsednik,
– podpredsednik,
– poslovni sekretar,
– blagajnik,
– od 3 do 6 izvoljenih članov, ki jih izvoli občni zbor.

35. člen

Upravni odbor opravlja organizacijske, upravne, administrativne in strokovno-tehnične zadeve, ki mu jih naloži občni zbor, zlasti pa:
– spremlja uresničevanje politike društva,
– sklicuje občni zbor društva in zanj pripravi poročila,
– pripravi predloge programov dela, finančnega načrta in letnega poročila,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov, sklepov in stališč občnega zbora,
– odloča o sklenitvi pogodb o delu za izvajanje sprejetega programa dela društva in za ostala dela, potrebna za nemoteno delovanje društva,
– rešuje tekočo problematiko društva,
– sprejema nove člane društva,
– določa višino članarine,
– odloča o zaposlovanju delavcev društva, ki opravljajo strokovno delo za društvo,
– sklicuje občni zbor društva in zanj pripravi poročila,
– skrbi za materialno finančno poslovanje in sredstva društva ter predlaga zaključni račun
– ustanavlja odbore, komisije, sekcije in druga delovna telesa za izvrševanje posameznih nalog, usklajuje in usmerja njihovo delo in imenuje člane,
– odloča o opravljanju pridobitne dejavnosti društva,
– odloča o nakupu-odprodaji materialnih sredstev za potrebe društva,
– razpravlja in odloča o vseh ostalih zadevah, ki spadajo v pristojnost upravnega odbora, kakor tudi o zadevah, za katere ga s sklepom pooblasti občni zbor.

36. člen

Upravni odbor je izvršilni organ občnega zbora in mu za svoje delo in ravnanje v celoti odgovarja.

37. člen

Seje upravnega odbora so sklepčne, če je prisotna več kot polovica članov, sklepi pa so veljavni, če za njih glasuje več kot polovica prisotnih članov. V primeru, da je število glasov izenačeno, odloča glas predsednika.
O poteku seje in sprejetih sklepih se vodi zapisnik.

38. člen

Upravni odbor upravlja društvo v času med občnimi zbori.
Sestaja se praviloma enkrat na mesec oziroma po potrebi.
Mandatna doba članov je dve leti in jih izvoli občni zbor.

39. člen

Po položaju je predsednik društva tudi predsednik upravnega odbora.
Predsednik upravnega odbora sklicuje in vodi seje upravnega odbora. Mandat predsednika traja dve leti in se lahko ponovno izvoli.
Predsednik upravnega odbora predstavlja društvo. V pravnem prometu je zastopnik društva.
Predsednika upravnega odbora ob njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik kot namestnik predsednika oz. poslovni sekretar društva po pooblastilu predsednika.

NADZORNI ODBOR DRUŠTVA

40. člen

Za uresničevanje in varstvo svojih pravic člani društva na občnem zboru izvolijo tri člane v nadzorni odbor. Člani nadzornega odbora na svoji prvi seji izberejo predsednika.
Mandat članov nadzornega odbora traja dve leti.

41. člen

O svojem delu, stališčih in sklepih mora nadzorni odbor sproti obveščati upravni odbor in občni zbor društva.
Veljavne sklepe sprejema, če za sklep glasujeta najmanj dva člana. Člani nadzornega odbora lahko prisostvujejo sejam organov društva, vendar brez pravic glasovanja.

42. člen

Člani nadzornega odbora so za opravljanje svoje funkcije odgovorni občnemu zboru društva.

43. člen

Nadzorni odbor opravlja svoje pravice in dolžnosti ter nadzorno funkcijo s tem, da:
– nadzoruje izvajanje določil splošnih aktov društva,
– spremlja in nadzoruje izvajanje sklepov organov društva,
– ugotavlja nepravilnosti pri delu organov društva in opozarja na odpravo le-teh,
– nadzoruje materialno-finančno poslovanje društva,
– oceni, če so bili presežki prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti društva porabljeni za uresničevanje namena in ciljev društva oz. za opravljanje nepridobitne dejavnosti društva,
– svoje ugotovitve posreduje občnemu zboru najmanj enkrat letno.

DISCIPLINSKA KOMISIJA

44. člen

Disciplinska komisija je organ društva, ki ga voli občni zbor.
Disciplinsko komisijo sestavljajo trije člani, predsednik in dva člana. Člani disciplinske komisije na svoji prvi seji izberejo predsednika. Disciplinska komisija se sestane, ko je podan razlog za ocenitev prekrška ali drugega dejanja člana društva.
Svoje zaključke in sklepe sprejema disciplinska komisija s soglasjem najmanj dveh članov. Na pisne sklepe disciplinske komisije je mogoča pritožba na občni zbor društva, ki kot drugo stopenjski organ obravnava pritožbo. Odločitev občnega zbora je dokončna.

45. člen

Delo disciplinske komisije vodi predsednik. O svojem delu, izrečenih sklepih-ukrepih, komisija poroča občnem zboru najmanj enkrat letno.
Veljavne sklepe sprejema, če so navzoči vsi člani in če za sklep glasujeta najmanj dva člana.
Mandatna doba članov je dve leti.

46. člen

Člani disciplinske komisije so za opravljanje svoje funkcije odgovorni občnemu zboru društva.

47. člen

Naloga disciplinske komisije društva je ugotavljanje in obravnavanje disciplinskih prestopov-prekrškov članov, ki na osnovi ugotovitve krivde izreka naslednje ukrepe:
– opomin
– javni pisni opomin (izobešen na oglasni deski)
– izključitev iz društva.

48. člen

Za prestop se smatra vsaka lažja kršitev teh pravil in drugih aktov društva ter vsako dejanje, ki škoduje ugledu in interesom društva.
Za prekršek se smatra vsaka hujša kršitev teh pravil in drugih aktov društva ter vsako dejanje, ki škoduje ugledu in interesom društva.
Disciplinska komisija pri svojem delu upošteva določila Pravilnika o disciplinskih postopkih ter smiselno upošteva določila kazenskega državnega prava.
Zoper izrečen ukrep disciplinske komisije se lahko prizadeti član pritoži na občni zbor društva, ki o zadevi dokončno odloči.

Predsednik
49. člen

Predsednik društva je hkrati predsednik upravnega odbora in zastopnik društva. Predsednik društva zastopa in predstavlja društvo po navodilih in sklepih upravnega odbora in v skladu z določili tega statuta.
Naloge predsednika so:
– sklicuje in vodi seje upravnega odbora,
– skrbi za izvajanje sklepov sej upravnega odbora in občnega zbora,
– skupaj s poslovnim sekretarjem in podpredsednikom pripravlja dnevni red in gradiva za seje upravnega odbora
– podpisuje vse društvene akte in korespondenco,
– podpisuje dokumentacijo materialno finančnega poslovanja.

Podpredsednik – namestnik predsednika
50. člen

Podpredsednik – namestnik predsednika društva je član upravnega odbora in nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti in ima v tem času enake pravice in pooblastila kot predsednik. Podpredsednika izvoli občni zbor, njegova funkcija traja dve leti.
V kolikor predsednik društva predčasno odstopi s funkcije predsednika društva oziroma mu kako drugače predčasno preneha mandat, zastopanje društva do izvolitve novega predsednika društva prevzame podpredsednik društva, ki mora najkasneje v 6. mesecih sklicati občni zbor, kjer občni zbor izvoli novega predsednika društva. Novoizvoljeni predsednik društva funkcijo opravlja do izteka rednega mandata.

Poslovni sekretar
51. člen

Poslovni sekretar društva predvsem skrbi:
– da so pravočasno in kakovostno opravljena vsa poslovno administrativna in organizacijska dela,
– vodi evidence o članstvu in druge evidence ter pripravlja analize s področja dela društva,
– samostojno pripravlja in podpisuje dopise,
– skrbi, da se izvajajo sklepi upravnega odbora,
– nudi strokovno pomoč drugim organom društva ter delovnim telesom društva,
– sodeluje pri pripravi poročil in pripravlja poročila za občni zbor društva,
– vodi zapisnike in arhiv.

Blagajnik
52. člen

Blagajnik društva:
– skrbi za redno plačilo članarine članov društva in vodi evidenco plačane članarine,
– pripravlja finančna poročila za občni zbor društva in za seje upravnega odbora,
– vodi delovne evidence in računovodski dokumentarni arhiv,
– opravlja druge naloge, ki mu jih poveri upravni odbor ali predsednik društva,
– nudi pomoč članom nadzornega odbora in disciplinske komisije.

VI. ZASTOPANJE DRUŠTVA

53. člen

Društvo zastopa predsednik društva.
Ob njegovi zadržanosti ali odsotnosti ga nadomešča podpredsednik, po pisnem pooblastilu predsednika pa tudi poslovni sekretar društva.

54. člen

Podpisnik materialno – finančnega poslovanja je predsednik društva, upravni odbor pa lahko kot podpisnika potrdi tudi blagajnika in člana.

VII. MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE DRUŠTVA

55. člen

Materialno finančno poslovanje društva je urejeno v skladu z veljavnimi predpisi, tem statutom in odločitvami občnega zbora ter upravnega odbora društva.

Dohodki in izdatki društva se za vsako koledarsko leto določijo s finančnim načrtom.

56. člen

Društvo ima sredstva, s katerimi upravlja v skladu s predpisi in legalnim zbiranjem sredstev.
– s članarino,
– iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva,
– z darili in volili,
– s prispevki donatorjev,
– z dotacijo fizičnih in pravnih oseb,
– iz javnih sredstev in
– iz drugih virov.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.
Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

57. člen

Premoženje društva sestavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so last društva in so kot take vpisane v inventurno knjigo oziroma zemljiško knjigo. S premoženjem društva upravlja upravni odbor. Premičnine se lahko odkupijo ali odtujijo tretjim osebam le na podlagi sklepa upravnega odbora.
O nakupu ali odtujitvi nepremičnin društva odloči občni zbor.
Društvo kot dober gospodar upravlja in gospodari z lastnino, s katero razpolaga.

58. člen

Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančno – materialnem poslovanju na način in v obliki, ki ga določi s Pravilnikom o finančnem in materialnem poslovanju. Podatki se izkazujejo v skladu z Računovodskimi standardi za društva.
Poročilo o poslovanju, ki ga odobrava in sprejme občni zbor društva, mora prikazovati resnično stanje o premoženju in poslovanju društva ter mora biti sestavljeno v skladu s pravili računovodskega standarda za društva.
Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravlja Računsko sodišče.

59. člen

Finančno poslovanje se odvija prek transakcijskega računa.
Finančno poslovanje vodi blagajnik ali računovodja, v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi in v skladu s Pravilnikom o finančnem in materialnem poslovanju. Blagajnik ali računovodja poroča o letnem finančnem poslovanju društva občnem zboru in na sestankih upravnega odbora.

60. člen

Finančne in materialne listine podpisuje predsednik društva.
Odredbodajalec je predsednik upravnega odbora, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali po njegovem pisnem pooblastilu poslovni sekretar društva.

VIII. PRENEHANJE DRUŠTVA

61. člen

Društvo lahko preneha po volji članov ali pa po samem zakonu.
Občni zbor društva lahko sprejme sklep o prenehanju društva.
Sklep mora vsebovati ime po dejavnosti sorodnega društva, ustanovljenega na podlagi zakona, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.
O sklepu občnega zbora iz drugega odstavka tega člena mora zastopnik društva v 30-ih dneh obvestiti pristojni organ.
Po samem zakonu društvo preneha, če dejansko preneha delovati.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

62. člen

Statut ali njegove spremembe sprejme občni zbor društva.
Za tolmačenje je pristojen upravni odbor društva, avtentično razlago pa daje občni zbor društva.

63. člen

Predloge za spremembe tega statuta, kot tudi za njegovo dopolnitev, lahko poda:
– upravni odbor društva
– člani društva

64. člen

Za vse, kar v tem statutu ni določeno, se smiselno uporabljajo določila Zakona o društvih ter drugi veljavni predpisi republike Slovenije.


65. člen

V primeru izrednih razmer ali vojne deluje društvo z vsemi svojimi aktivnostmi nemoteno, vendar v skladu z navodili občine Brezovica ali širše.

66. člen

V roku šestih mesecev od sklica izrednega občnega zbora se pripravita Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju ter Pravilnik o disciplinskih postopkih.

67. člen


Te spremembe statuta društva stopijo v veljavo z dnem sprejetja na izrednem občnem zboru društva dne 24. novembra 2017. S tem dnem preneha veljati statut Turističnega društva Rakitna, voden v registru Upravne enote Ljubljana pod št. 02/05-13-S-026-1267/97 z dne 18. 8. 1998, in vsa določila drugih splošnih aktov društva, ki so v nasprotju s tem statutom.

 

Rakitna, 24. 11. 2017
Predsednik Turističnega društva Rakitna
Božidar Jerina l.r.

Program dela za leto 2018 vsebuje naslednje aktivnosti:

  1. skrb za urejenost kraja, hiš in vikendov (organizacija tekmovanja za najlepše urejeno hišo oz. vikend in njeno okolico – nagrade: npr. brezplačni izlet, kosilo v Zidanici ter sladko presenečenje s pijačo v Krimček baru);
  2. skrb za urejenost jezera in njegove okolice;
  3. skrb za gozdno učno pot;
  4. markiranje poti;
    a. pot Rakiškega jambora;
    b. Sončna pot (domačija Špan, Rotovc, greben Španovega vrha, Rakitna);
  5. organizacija dveh ekskurzij;
  6. udeležba na sejmu Alpe Adria (januar 2018);
  7. sodelovanje s kulturnim, športnim, lovskim, ribiškim in upokojenskim društvom v Rakitni in s sosednjimi in drugimi turističnimi društvi v Sloveniji ter Slovenci v Italiji;
  8. predstavitev projekta jamborne poti na najbolj množični regati, imenovani Barkovljanka;
  9. priprava replike rakiškega jambora (organiziranje čistilnih in delovnih akcij);
  10. obuditev krajevnega praznika in kresovanje ob začetku poletja na kresni večer;
  11. izdelava pregledne karte Rakitne;
  12. izdelava promocijskega materiala, izdelava majic TDR, zloženka, koledar ipd…;
  13. tekoče delo.

PO POTI SLAVNEGA RAKIŠKEGA JAMBORA – OD RAKITNE DO TRSTA

Novembra 1893 je bila tovorna jadrnica Bukova dolina močno poškodovana v neurju pri Balearskem otočju. Jadrnica je bila last g. Henrika Jazbeca iz Trsta. Takrat je bil to najbolj znan slovenski ladjar, eden najbogatejših in najvplivnejših. Vihar je potrgal jadra in zlomil osrednji in zadnji jambor, utonila pa sta tudi dva mornarja. Ladjo so za silo usposobili, da so jo lahko pripeljali v matično luko Trst, kjer so jo nato popravili.
Seveda je Jazbec pred tem začel takoj poizvedovati za primerno drevo za glavni jambor.

Na Okrajnem gozdarskem uradu v Ljubljani so mu povedali, da bi takšno drevo dobil v Rakitni pri kmetu Opeki. Jazbec se je sam potrudil na pot iz Trsta v Rakitno, kjer je izbral primerno hojo in sklenil kupčijo. Po običajnem »glihanju« so se dogovorili za ceno. Od stroškov prevoza je šel najzahtevnejši odsek od Rakitne do Cerknice v breme kmeta Opeke, nadaljnji stroški ter vse dodatne priprege pa v breme ladjarja.

Orjaško jelko so 16. decembra 1893 posekali rakiški gozdarji. Izdelan jambor je bil neznansko dolg, kar 64 metrov. Naložili so ga na 4 preme, verjetno so za težavno pot čez Vrnilce do Vrh Prezda in naprej čez zaselke do Cerknice vpregli vse vole iz Rakitne. Pri tem je pomagalo več kot 30 tamkajšnjih krepkih mož in fantov. Kjer je bilo možno, so šli kar naravnost.

Jambor so do Cerknice pripeljali v treh dneh, po ravnem so vlačili s šestimi pari konj, v klance pa so »forajtali« z voli. Pot je vodila čez Rakek, Planino in po izredno prometni Jamborni cesti skozi Studeno, Landol, Razdrto, Senožeče do Sežane in Trsta.

Do Ladjedelnice Sv. Marka v Miljskem zalivu so prispeli 24. januarja 1894. Jambor velikan – pravili so mu »lesena pošast« – je vso pot vzbujal veliko občudovanje prebivalstva, tudi pri Tržačanih.

Zgodba o tem izrednem podvigu nas je v Rakitni zelo pritegnila. V letu 2016 smo ustanovili Odbor za jamborno cesto. Za cilj smo si postavili, da bomo ob 125. obletnici tega dogodka v letu 2019 pripravili posebno praznovanje. Ob jezeru bomo postavili posnetek jambora v dolžini 64 m – seveda sestavljen iz več dreves. Tam bo tudi spominsko obeležje s kratkim zapisom zgodbe o jamboru velikanu.

To bo še ena zanimivost našega kraja pa tudi opomnik, da se s ponosom spominjamo zgodovine domačega kraja. V ta namen nameravamo izdati tudi zbornik o zgodovini Rakitne, njenih zanimivosti, seveda s poudarkom na zgodbi o našem jamboru.

Označili bomo pot jambora na območju Rakitne, pozneje pa povezali tudi kraje in občine ob celotni jamborni cesti – vse do slovenske vasi Križ v Tržaškem zalivu. Tako bo nastal zanimiv meddržavni projekt, v katerega bomo vključili zgodovinske, etnografske, kulturne in naravne znamenitosti krajev ob Jamborni cesti. To bo gotovo zanimiv del turistične ponudbe na tem območju, hkrati pa pomemben element utrjevanja lokalne identitete ter priložnost za tesnejše povezovanje Slovencev na Tržaškem in v Sloveniji.

Za doseganje osnovnega namena in ciljev društvo izvaja naslednje dejavnosti oz. naloge:

  • sodelovanje pri turističnem urejanju Rakitne (postavljanje turističnih tabel in smerokazov, ureditev in označitev učnih poti ipd.);
  • organiziranje tečajev, predavanj, razstav, ekskurzij, izletov in drugih aktivnosti za turistično vzgojo članstva in ostalega prebivalstva;
  • zavzemanje za varstvo naravne in kulturne dediščine, obnovo kulturno zgodovinskih spomenikov in izvajanje akcij za varstvo okolja;
  • organiziranje ali vključevanje v akcije za lepo in urejeno okolico kraja;
  • podajanje pobud za vključevanje naravnih in drugih, za turizem pomembnih objektov, v turistično ponudbo;
  • podajanje pobud in predlogov za dvig kvalitete gostinstva v kraju;
  • vzdrževanje izletniških točk;
  • spremljanje vprašanj turizma in njegovega razvoja ter predlaganje krajevni skupnosti, občini in drugim organizacijam ustrezne ukrepe za razvoj turizma;
  • organiziranje in opravljanje splošne promoocije turizma in informacijske dejavnosti v interesu svojega turističnega območja;
  • izdajanje turističnih publikacij;
  • organiziranje in sodelovanje pri organizaciji vseh vrst kulturnih, zabavnih, družabnih in drugih prireditev, ki pospešujejo razvoj turizma ali pa so namenjene dobremu počutju članov in krajanov;
  • zavzemanje za razvoj kmečkega turizma v kraju;
  • sodelovanje v razpravah o razvojnih in turističnih programih ter občinskem prostorskem načrtu.

Rakitna je bila kot zanimiv turistični kraj znana že pred drugo svetovno vojno. Verjetno je k temu pripomoglo predvsem dejstvo, da je bilo tu kmalu po prvi svetovni vojni zaradi ugodnih klimatskih razmer zgrajeno klimatsko zdravilišče za rehabilitacijo vojakov s kostno tuberkulozo. Gospoda iz doline pa so menda zelo radi prihajali tudi na oddih v Rakitno in na dobro domačo hrano v daleč poznano gostilno »Pri Logarju«. Ob takrat slabi cesti in brez prometne povezave je bil to podvig, ki ga je po mojem opravičevala predvsem kakovost doživetja ob obisku naše kraja.
Med drugo svetovno vojno in po njej je Rakitna obubožala tako v pogledu gmotnih kot tudi človeških virov. Bila je revna kmečka vas in številni domači so se odselili »s trebuhom za kruhom«. O turizmu ni nihče razmišljal. Proti koncu 50.-tih let pa se je zanimanje za Rakitno spet okrepilo. V tem času je gospa Slatnar iz Ljubljane postavila prvo počitniško hišico in sicer v sadovnjaku pri Pajštebarju. Imenovala ga je »bivak 1«. Zdi se, da je ona že takrat slutila, v kakšno smer se bo turizem v Rakitni razvijal. Potem je bila leta 1962 izvedena poskusna zajezitev jezera v Rakitni. Izpeljali smo jo člani takrat ustanovljenega Turistično olepševalno društvo Rakitna, da bi to bil nekak začetek razvoja turizma pri nas. Ustanovitev je pomagala izpeljati Ljubljanska turistična zveza. Poskusna zajezitev jezera je uspela. Prav takrat je Občina Ljubljana-Vič-Rudnik ustanovila Zavod za razvoj turizma. In začelo se je – spet uspešno – prepričevanje občinskih mož, da bi se tu izplačalo zgraditi umetno jezero. Na pomlad leta 1964 se je gradnja jezera res začela in jeseni istega leta je bila tudi dokončana. Ta investicija je spodbudila intenzivno gradnjo počitniških hiš in rekreativno obiskovanje turistov zlasti ob koncu tedna in v času počitnic. Ob jezeru je bila zgrajena tudi manjša brunarica za gostinsko ponudbo. Kmalu nato je občinski zavod za Razvoj turizma investiral tudi izgradnjo smučarske vlečnice, ki je nekaj let uspešno obratovala. V času gospodarske reforme okoli leta 1968 je bil ukinjen občinski Zavod za razvoj turizma in s tem so se zaprle možnosti za strokovno pomoč in za investiranje v turistične zmogljivosti v Rakitni iz javnih virov. Vlečnico je prevzelo ljubljansko transportno podjetje Viator, a se je zaradi slabega vzdrževanja kmalu pokvarila in so jo odstranili. Z jezerom je gospodarilo TOD Rakitna, ki pa za vzdrževanje in vlaganja ni imelo denarja. Tako je jezero z okolico postajalo vse bolj zanemarjeno, a je kljub temu ostalo privlačna turistična točka do danes. Ko je mnogo prezgodaj umrl predsednik TODR gospod Rado Podgoršek, ki je imel v Rakitni počitniško hišico, je društvo zamrlo. Brunarico je prevzelo v upravljanje trgovsko podjetje Škocjan iz Rakeka, ki pa ni uspelo, ali ni imelo interesa investirati v razširitev in izboljšanje gostinske ponudbe. Od leta 1979 do 1985 je brunarico upravljalo Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna. Potem pa se je zvrstila vrsta zasebnih najemnikov, ki tudi niso mogli ali želeli investirati v razširjeno gostinsko ponudbo. Edino domačinka Meta Susman, ki je tudi nekaj časa imela v najemu brunarico, je uspela pridobiti nekaj občinskih sredstev za najbolj nujno sanacijo jezera. Možnosti za povečanje in izboljšanje gostinske ponudbe so se povečale šele z izgradnjo sedanjega hotela pri jezeru. Žal pa ta poleg gostinske ne razvija nobene druge turistične ponudbe. Tudi jezero kot turistični objekt nima danes nobenega odgovornega upravljavca. Pred leti je Ribiška družina Barje sicer pridobila pravico do gospodarjenja z ribami v jezeru in razvija športni ribolov, vendar ta dejavnost ni vključena v širšo turistično ponudbo, ampak je namenjena v glavnem članom ribiške družine. Z ureditvijo gozdne in arheološke učne poti v lanskem letu se je turistična ponudba Rakitne nekoliko obogatila, vendar ta ne prinaša neposrednih finančnih koristi. S postavitvijo parkirnega avtomata na parkirišču pri jezeru pa se končno le nabira neka denarja, ki se porablja za vzdrževanje okolice jezera. Obe investiciji je izpeljala Krajevna skupnost Rakitna in z njima tudi upravlja. Naj omenim še dve obliki turistične ponudbe, ki jo že nekaj let izvajata dve kmetiji. Prva je nudenje prenočišč in piknik prostora ob možnosti lastnega kuhanja pri Zahribcu. Povpraševanje po tej ponudbi je zaenkrat skromno. Nekoliko bolj uspešna pa je Izletniška kmetija pri Zidanici, ki ima gostinsko ponudbo.


Takšno je trenutno stanje turistične ponudbe v Rakitni. Glede na pestre in kvalitetne naravne danosti to ni prav veliko. Nekaj pa je. A manjka nam nekdo, ki bi usmerjal razvoj turizma in povezoval vse, ki jim je razvoj turizma v Rakitni v gospodarskem in splošnem interesu. Mislimo, da bo to vlogo lahko opravljalo TD Rakitna.


Turistična društva so skorajda edini pospeševalci turizma na podeželju in ključni povezovalci ljudi, ki jih zanima to področje. Rakitna ima s svojim jezerom in lepo neokrnjeno naravo gotovo velike možnosti za nadaljnji turistični razvoj, ki poleg gospodarskih učinkov prispeva tudi h krepitvi samozavesti in spremembi mišljenja tukaj živečih ljudi. Perspektiva turizma v Rakitni je v višji stopnji zadovoljevanja sodobnih potreb turistov, ki se vse bolj vračajo k naravi, iščejo možnosti rekreacije in doživetij, želijo zdravo ekološko neoporečno ponudbo hrane in pijače ipd. Naš kraj je kot ustvarjen za preživljanje prostega časa, dopustovanja v »zrelih letih«, za okrevanje po zdravstvenih težavah, za izobraževanje, za razne prireditve manjšega in večjega pomena itd… Vse tovrstne aktivnosti pa mora nekdo organizirati, povezati, uskladiti. In prav v tem je velika priložnost za TDR.


V preteklosti je vsak turistični ponudnik v Rakitni skrbel prvenstveno za svojo uspešnost in učinkovitost, ob tem gledanju pa pogosto ni videl, da bi v skupni akciji lahko vsi iztržili še več. S pomočjo TD bi v bodoče morali doseči premagovanje stalnega strahu ponudnikov pred konkurenco v neposredni bližini in doseči spoznanje, da je individualno poslovno obnašanje možno nadgraditi s sodelovanjem in s tem doseči še boljše uspehe. Izkušnje kažejo, da je za učinkovito delovanje na turističnem področju nujno potrebna povezava vseh turističnih ponudnikov, saj se trend potreb turistov vse bolj nagiba k pestrosti raznovrstne ponudbe in k nepozabnim doživetjem. V osnovi mora seveda tudi v delovanju turističnih društev veljati podjetniška logika. Zato bo moralo tudi TD Rakitna svoje aktivnosti obravnavati kot poslovno priložnost.


Turistično društvo je tudi priložnost za vključevanje in delovanje mladih na področju turizma. Zato je treba med društvom in osnovno šolo vzpostavili dobre odnose in razvijati aktivnosti, ki bodo navdušil mlade za spoznavanje in delovanje na turističnem področju.
Turizem, in sicer sonaravni turizem, je torej realna priložnost za razvoj Rakitne in oprijemljiva možnost za povečanje dohodka in s tem izboljšanje socialne varnosti za Rakičane. Zato je oživitev TD Rakitna nujna in upravičena. Zavest o gospodarskem pomenu turizma se v Sloveniji močno krepi in mnogo kraji tudi z manjšim turističnim potencialom intenzivno delajo v tej smeri. Rakičani pri tem zamujamo in zato pri razvoju turizma zaostajamo.

Dr. Matija Kovačič

Osnovni namen in cilji društva so naslednji:

  • pospeševanje razvoja turizma v skladu s splošnim gospodarskim in družbenim razvojem kraja ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja;
  • izobraževanje svojih članov in širše družbene skupnosti za turistični in celostni razvoj kraja;
  • sodelovanje z drugimi organizacijami pri ustvarjanju in izboljšanju materialnih in drugih pogojev za razvoj turizma v kraju;
  • ohranjanje in promoviranje kulturne, etnografske in naravne dediščine kraja;
  • pospeševanje splošne promocije turizma.

Namen delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežek prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane.

Pristopna izjava