Ekološka oaza sredi Slovenije

Rakitna leži v zavetju bogatih krimskih gozdov v kotlasti kraški planoti na nadmorski višini 789 m. Planota je deloma zamočvirjeno kraško polje in ima status naravne vrednote. Zaradi okoliških hribov, ki dosežejo višino 999 m, deluje planota kot v sebi zaključen prostor, kar daje občutek intimnosti in odmaknjenosti. Vas je nastala v 13. stoletju z naselitvijo podložnih kmetov kartuzijanskega samostana v Bistri, torej kot izrazito agrarno naselje. Tak značaj je ohranila Rakitna vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. V naslednjem obdobju pa je Rakitna doživela velike preobrazbe tako na gospodarskem področju kot v razvoju naselja. Dejavnost kmetij se je tehnološko posodobila in specializirala. Prišlo je do opuščanja najslabših kmetijskih zemljišč, ki se postopno zaraščajo. Veliko Rakičanov se je zaposlilo v industriji in drugih nekmetijskih dejavnostih izven domačega kraja. Stanujejo doma in se vozijo na delo. Vse več je tudi novih priseljencev. A podobo kulturne krajine v Rakitni še vedno oblikuje predvsem kmetijska in gozdarska raba prostora, čeprav se je število kmetij močno zmanjšalo ter se naselje širi in urbanizira. To kvaliteto naselja in okolja hočemo ohraniti.

RAKITNA – SPLOŠNI PODATKI / GENERAL DATA

Površina katastrske občine Rakitna / Area: 2.098 ha

Nadmorska višina / Altitude: 789-820 mnm

Število prebivalcev / Number of inhabitants: 709 (2020)

Število stanovanjskih zgradb / Number of residential buildings: 478

Ekološka oaza sredi Slovenije

Rakitna leži v zavetju bogatih krimskih gozdov v kotlasti kraški planoti na nadmorski višini 789 m. Planota je deloma zamočvirjeno kraško polje in ima status naravne vrednote. Zaradi okoliških hribov, ki dosežejo višino 999 m, deluje planota kot v sebi zaključen prostor, kar daje občutek intimnosti in odmaknjenosti. Vas je nastala v 13. stoletju z naselitvijo podložnih kmetov kartuzijanskega samostana v Bistri, torej kot izrazito agrarno naselje. Tak značaj je ohranila Rakitna vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. V naslednjem obdobju pa je Rakitna doživela velike preobrazbe tako na gospodarskem področju kot v razvoju naselja. Dejavnost kmetij se je tehnološko posodobila in specializirala. Prišlo je do opuščanja najslabših kmetijskih zemljišč, ki se postopno zaraščajo. Veliko Rakičanov se je zaposlilo v industriji in drugih nekmetijskih dejavnostih izven domačega kraja. Stanujejo doma in se vozijo na delo. Vse več je tudi novih priseljencev. A podobo kulturne krajine v Rakitni še vedno oblikuje predvsem kmetijska in gozdarska raba prostora, čeprav se je število kmetij močno zmanjšalo ter se naselje širi in urbanizira. To kvaliteto naselja in okolja hočemo ohraniti.
Ugodni pogoji za prebivanje so spodbudili tudi razvoj vikendaštva. Rakitna je postala priljubljena izletniška točka. Tako smo Rakičani začeli razmišljati o oživitvi turizma v našem kraju, katerega začetki sicer segajo še v čas pred drugo svetovno vojno. Načrtna prizadevanja za razvoj turizma v Rakitni pa se začnejo po ureditvi umetnega jezera leta 1964. Temeljna razvojna usmeritev je sonaravni turizem, za kar ima Rakitna vse pogoje: prijetno in ekološko neoporečno naravno okolje, klimo z zdravilnimi učinki, dober zrak in kvalitetno vodo, urejene sprehajalne in pohodne poti ter številne naravne in kulturne znamenitosti v sami vasi in v soseščini. Ima tudi primerne nastanitvene zmogljivosti, razvija gostinsko ponudbo ter ponuja različne možnosti za telesno rekreacijo in duševno sprostitev. V naravnem okolju Rakitne je mogoče najti veliko kotičkov, kjer lahko v miru prisluhnete tišini, ali šumenju vetra v krošnjah dreves, ali žvrgolenju ptic in lahko »pokramljate« s travami. Na rakiških livadah še lahko opazujete cvetoče travnike in odkrijete redke zaščitene rastline. Na gozdnih poteh lahko doživite srečanje s prijaznimi gozdnimi živalmi, iz varnega opazovališča pa lahko opazujete tudi medveda. Tako občutite in razvijate povezanost svojega življenja z življenjem narave okrog sebe. In še nekaj: v jasnih nočeh se zdijo zvezde nad Rakitno čisto blizu. Taka doživetja nas osvobajajo fizičnih in psihičnih bremen vsakdana, pomagajo napolniti telo in duha z novimi močmi in tako omogočajo bolj polno življenje. Naša želja je omogočiti našim gostom čim več tovrstnih doživetij. Zato, ko pridete v Rakitno, poskusite doživeti naravo v vsej njeni lepoti in pestrosti. In – imejte, prosimo, spoštljiv odnos do nje!

Kmetijstvo in gozdarstvo

Kmetijska pridelava v Rakitni se je v zadnjih desetletjih posodobila in specializirala. Danes prevladuje reja govedi za meso ter mesne izdelke in deloma za mleko in mlečne izdelke. V manjšem obsegu sta prisotni tudi reja drobnice za meso in ljubiteljska reja športnih konj. Živina se vzreja s travniško krmo in na paši. Omeniti velja tudi čebelarstvo in tradicionalno pridelavo sadja ter pridelovanje sibirskih borovnic. Bistvena značilnost kmetijske pridelave je, da se izvaja po ekoloških in sonaravnih načelih, kar zagotavlja visoko kakovost pridelkov in ne obremenjuje okolja. Tudi v gozdarstvu je uveljavljen sonaravni način gospodarjenja. Večina lesa je namenjena za trg, precejšen del pa ga predelajo domačini v manjših žagarskih obratih v lesne polizdelke, v nekaj mizarskih delavnicah pa nastajajo tudi kvalitetni mizarski izdelki, nekateri z visoko estetsko vrednostjo. Posebej kaže poudariti, da se ogrevanje stanovanjskih hiš v Rakitni skoraj v celoti zagotavlja z lesom iz domačih gozdov, kar veliko prispeva k varstvu okolja in kakovosti zraka. Vse to podpira razvoj sonaravnega turizma in postaja tudi del turistične ponudbe.

Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna

Zgodovina zdravilišča na Rakitni sega v leto 1927, ko je bil na planoti ustanovljen Sanatorij za kostno tuberkulozo. Samo tri leta kasneje je na Rakitni že potekala prva počitniška otroška kolonija, ki jo je organizirala ljubljanska poliklinika. Rakiška planota na višini okrog 800 metrov namreč nudi zdravilišču ugodno lego. Tu se mešajo predalpski in sredozemski zračni tokovi in ustvarjajo ugodno ozračje za zdravljenje bolezni dihal. Vse to je botrovalo, da je bilo leta 1932 ustanovljeno Otroško okrevališče princa Andreja, sina jugoslovanskega kralja Aleksandra. Leta 1987 so zdravilišče obnovili s tretjim samoprispevkom ljubljanskih občin in ga preimenovali v Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna (MKZ). Na zdraviliško zdravljenje obolenj dihal, predvsem astme in drugih kroničnih bolezni so prihajali otroci in mladostniki iz vse Slovenije.
V najboljših časih se je tukaj zdravilo tudi od 100 do 150 mladih, saj je bilo zdravilišče na Rakitni pravi biser in praktično edina rešitev za otroke s kroničnimi dihalnimi boleznimi. A način zdravljenja tovrstnih bolezni se je spremenil in število oskrbovanih dni v zdravilišču je hitro upadlo. Tako so se mladi v zdraviliškem programu za obolenja dihal na Rakitni zadnjič zdravili leta 2014. Danes so v MKZ na Rakitni otroci in mladostniki deležni celostne terapevtske obravnave, v katero je vključena tudi najsodobnejša terapevtska obravnava – terapija s pomočjo konj. V MKZ Rakitna potekajo programi sekundarne in terciarne preventive duševnih motenj otrok in mladostnikov. Poleg psihološke in pedopsihiatrične obravnave so otroci in mladostniki vključeni v podporne dejavnosti, kot so aktivnosti s konji in malimi živalmi ter kreativne in športne aktivnosti, v času šolskega leta pa tudi v program bolnišnične šole.

Rakiško jezero

Gozdna in arheološka učna pot Rimski zid - Rakitna

Pri jezeru se začne zanimiva in poučna Gozdna in arheološka učna pot. Na dolžini 4200 m je skupaj 150 m višinske razlike. Pot lahko prehodite v eni uri ali pa spremenite v poldnevni izlet. Razkriva pestro krajino Rakitne z bogastvom žive in nežive narave, zgodovino poseljenosti kraja in posledic dejavnosti prebivalcev Rakitne. Vodi mimo jezera, potoka, čez mokrišča, mimo travnikov in senožeti v zaraščanju v gozd do ostankov rimskega zapornega zidu in obrambnega stolpa iz 3. stol. Ob poti je postavljenih 22 izobraževalnih tabel in didaktična oprema, namenjena vsem starostnim skupinam.

Pot slavnega rakiškega jambora

Pot je uredilo Turistično društvo Rakitna v spomin na izreden podvig rakiških furmanov. Leta 1894 so pripravili in prepeljali 64 m dolg jambor od mesta poseka v gozdu pod Selanom do ladjedelnice Sv. Marka v Trstu. Pot je označena z manjšimi lesenimi usmerjevalnimi tablami in štirimi velikimi informativnimi tablami z besedilom in risbami domačina akademskega slikarja Veljka Tomana. Table so postavljene pri Selanu, pri Jurčniku, pri cerkvi in na Vrnilcah. Pot ni zahtevna, gre za lažji sprehod in traja 2 uri.

Skulpture iz Brinarjeve jelke

V spomin na edinstven naravni spomenik Brinarjevo ali Klanško jelko je domačinka akademska kiparka Urša Toman izdelala 3 mogočne kipe: Med zemljo in nebom, Srečevanja 1 in Srečevanja 2, ki kot obeliski stojijo pred rakiško šolo, ob rakiškem jezeru in pred Polharskim domom v Mesnicah. Brinarjeva ali Klanška jelka je bila mutant jelke, edinstvena v svetu. Njena krošnja je bila zelo vitka, podobna cipresi, odlikovala pa se je po svojem debelinskem prirastku. Razglašena je bila za naravni spomenik. Pri njeni starosti 144 let jo je posekal neznani vandal.

Divjad in lov

Krimski gozdovi se razprostirajo na približno 60 km2 in s svojimi kraškimi skrivnostmi povezujejo unikatno barje z blagodejno rakiško klimo. Lovišče Rakitna je že od nekdaj bogato z raznovrstno divjadjo. Jelenjad in srnjad sta najštevilčnejši, videti pa je mogoče tudi gamse. Na celotnem krimskem področju so prisotne tudi zveri, kot so medved, ris in volk. Nobena posebnost ni, če boste opazili na blatnih pohodnih stezah sledi medveda ali divjega prašiča.

Gozdna in arheološka učna pot Rimski zid - Rakitna

Kilometer od centra vasi, ob neposredni bližini ceste Rakitna – Cerknica, v slikovitem naravnem okolju leži umetno jezero. V poletnem času je poleg kopanja mogoče tudi supati, v zimskem času pa lahko na njem drsamo ali igramo hokej. V jezeru je možen ribolov krapov, amurjev, ostrižev, rdečeok in rdečeperk. Ob jezeru je veliko parkirišče. Od tu je izhodišče za priljubljeno krožno sprehajalno pot po asfaltirani cesti skozi naselje počitniških hišic, preko travnikov, mimo Mladinskega klimatskega zdravilišča in centra vasi (40 min). Je tudi izhodišče za zanimivo Gozdno in arheološko učno pot ter Pot slavnega rakiškega jambora. Tik ob jezeru stoji Hotel Rakitna z restavracijo, picerijo, sobami, apartmaji, wellnessom, fitnesom in seminarsko sobo. Za jezerom Pr’Martin ob koncih tedna v svoji ameriški air-stream prikolici in odprti terasi nudijo različne burgerje in konjske jedi. Tu je tudi replika rakiškega jambora z informativnimi tablami, ki je že leta 1894 ponesel slavo mogočnih rakiških gozdov vse do Trsta.

Polh in polhanje

Obširni gozdovi okoli Rakitne nudijo zatočišče tudi mali živalci z lepim in toplim temnosivim kožuščkom ter posebnimi navadami. Njihov dom so brezna, podzemne jame in dupline starih dreves, v katerih imajo svoja legla. Nekoč je lov na polha pripomogel k lažjemu preživetju. Polhovo meso je bilo pomembno dopolnilo k prehrani, polhovo olje pa za zdravilne namene. Iz polšjih kožic so izdelovali pokrivala – polhovke. Danes je polhanje ohra­njanje tradicije in družabni dogodek. V Polharskem domu nekaj kilometrov od Rakitne ob cesti proti Podpeči si lahko ogledate polharsko muzejsko zbirko.
Scroll Up