Gozdni bonton
Tu smo v gostih ljudje
Prehodili ste velik del učne poti. Oddahnite si, prisluhnite gozdu in uživajte v vsem bogastvu rastlinja in živalstva. Lahko se tudi pokrepčate, a ob odhodu obvezno pospravite za seboj. Tako zaradi drugih obiskovalcev kot tudi zaradi živali v okolici, zlasti medvedov.
Zakaj? Zato, da se ne bodo navadili na človeka, kar je zanje pogosto usodno. Medved je v stotisočletnem razvoju postal izredno uspešen iskalec hrane. Naučil se je povezovati prostor, čas in hrano. Za več let si zapomni slastne grižljaje, na primer kje in kdaj je rodila divja hruška ali kje so divje čebele, in lahko take kraje ob ravno pravem času več let zapored preverja. Te veščine so mu pomagale preživeti, v stiku s človekom pa ga ogrožajo. Medved si namreč zapomni, kje je že našel odvržene klavske ostanke domačega prašiča ali pa kje so pogosti ostanki druge hrane, na primer ob počivališču, kjer pravkar stojite. Zaradi takih »nagrad« lahko začne postopno povezovati hrano s človekom in zgubljati strah pred njim. To je težava za nas, saj nas je vsiljivih medvedov strah, in usodno za medveda, saj je take osebke kot »problematične« praviloma treba ustreliti.
Na celotni pešpoti spoštujte osnovni gozdni bonton in se zavedajte, da smo v gozdu ljudje le začasni obiskovalci:
1. Označene pešpoti nas vodijo po gozdu in odstirajo zaklade narave. Uporabljajte jih in ne hodite po brezpotjih.
2. Gozdne živali so plašne in se umikajo človeku. Ne vznemirjajte jih s kričanjem in vodite pse na vrvici. Tudi vožnja je v gozdu dovoljena le po cestah.
3. V gozdu ne puščajte ostankov hrane.
4. Voda je dragocena. Gozd jo čisti in ohranja pitno. Pomagajte mu in ne puščajte v prostoru odpadkov in škodljivih snovi.
5. Majhna in velika drevesa ter grmi so živa bitja, zato jih spoštujte in ne poškodujte.
6. Gozdno cvetje, gobe, mah in plodovi so nujni za življenje gozda, zato je nabiranje omejeno s predpisi.
Kaj storiti ob srečanju z medvedom?
Med sprehajanjem po gozdu lahko v izjemnih primerih srečamo medveda. Taka srečanja so sicer redka, saj nas medved prej opazi in se umakne, lahko pa se zgodijo v primerih, ko smo tiho in veter piha z nasprotne smeri. Še bistveno bolj redki so napadi medveda na človeka. Do napada lahko pride, kadar medveda presenetimo in prestrašimo in se ta odloči, da ne bo bežal, ampak se branil. To je pogosteje pri samicah z mladiči, saj se ti ne morejo hitro umakniti.
Zato priporočamo:
1. Ob sprehodu po gozdu imejmo psa na vrvici ali pa tik ob sebi. V spomladanskem času zlasti v okolici znanih brlogov odsvetujemo sprehajanje psov. Pes izsledi medveda ali medvedko z mladiči, ko postane zanj nevarno, pa pribeži in ju pripelje k lastniku.
2. Na nepreglednih območjih bodimo malo glasnejši, na primer glasno hodimo, se pogovarjamo, žvižgamo in prepevamo. S tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo.
3. Če medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda. Če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase, da se umakne.
4. Če medveda ali medvedko z mladiči srečamo v neposredni bližini, se potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni. Ne kričimo in ne delamo hitrih gibov, ki bi medveda prestrašili. Obstanemo in se nato počasi zadenjsko umaknemo.
Več informacij na internetu.
ZAPRI OČI IN JIH POKRIJ ŠE Z ROKAMI ALI RUTO, DA RES NIČ NE VIDIŠ. NEKDO NAJ TE VODI (STOJI ZA TABO, TE DRŽI ZA RAMENA IN TI Z GIBANJEM ROK NAKAŽE SMER HOJE) PO BLIŽNJI OKOLICI. NAREDI OKROG DVAJSET KORAKOV. USTAVI SE IN POGLEJ, KJE SI.
SE ZNAŠ BREZ POMOČI PO ISTI POTI VRNITI NA ZAČETEK?
Avtor besedila: dr. Klemen Jerina | Avtor fotografij: M. Krofel
Zakaj medved zgubi strah pred človekom in začne zahajati v bližino vasi?
Človek je velike zveri vključno z medvedom tisočletja preganjal in pobijal na vse mogoče načine. Zato se mu zdaj praviloma močno izogibajo, so nočno aktivne in redko izstopajo iz gozda. V Sloveniji v zadnjem času beležimo porast težav z medvedi, ki zahajajo v bližino vasi in se ne bojijo človeka. Raziskave, v katerih smo medvede spremljali z GPS telemetrijskimi ovratnicami, so jasno pokazale, da medvedi v bližini naselij iščejo ostanke človekove hrane, ki je je presenetljivo veliko: nezavarovani klavski ostanki, ostanki hrane na piknik prostorih, nezaščitene smeti itn. Pred leti je na primer smetnjake in kurišča ob jezeru v Rakitni začel obiskovati mlajši medved. Ker je veljal za problematičnega, so ga lovci ustrelili, a že naslednje leto se je pojavil drugi medved. Medvedi ne iščejo človeške hrane, ker jim je lahko dostopna, ampak zato, ker je drugačna in bolj zanimiva. Zato se lahko bližnjim srečanjem z medvedom izognemo predvsem tako, da v naravi ne puščamo nobenih ostankov hrane in s tem medvedov ne vabimo v svojo bližino.
http://www.medvedi.si/
