logorakitna logo  11 
Gozdovi in drevesa
Neskončna zelena preproga
  • 11 jelkaNavadna jelka

  • 11 12Navadna smreka

  • 11 rakitaRakita

  • 11 bukevNavadna bukev

  • 11 javorGorski javor

  • 11 rujNavadni ruj

  • 11 10Brinarjeva jelka v Zagabrnicah je spontani mutant navadne jelke z ozko stebrasto krošnjo.

  • Gozdovi na širšem območju Krima, kamor sodi tudi Rakitna, so med lepšimi v Sloveniji. Gozd pokriva večji del Rakiške planote razen dna kotline in nekaterih bližnjih pobočij, ki so večinoma namenjena kmetijski rabi. Po zunanjih pobočjih kotline se gozdovi spuščajo v globoko zajedene soteske v več smereh: na zahodu proti dolini Prušnice, na jugu proti soteskam Zale in na vzhodu proti Iškemu vintgarju. Na severu se gozdovi nadaljujejo v obsežen masiv Krimskega pogorja.
    Kar tri četrtine gozdov na območju Rakitne predstavljajo razmeroma visoko produktivni jelovo-bukovi gozdovi, še nadaljnjih 16 % pa toploljubni bukovi gozdovi na nekoliko bolj izpostavljenih in sušnejših legah. Prvotni gozdovi so se najbolje ohranili v bolj oddaljenih ali težje dostopnih območjih, medtem ko je njihova sestava v bližini Rakitne precej bolj spremenjena.

    Najpogostejše drevesne vrste v jelovo-bukovih gozdovih so navadna bukev (Fagus sylvatica), navadna jelka (Abies alba) in navadna smreka (Picea abies). Bukev zlahka prepoznamo po gladki sivi skorji in značilnih eliptičnih, okrog 8 cm dolgih listih. Njen delež v okoliških gozdovih se je v zadnjih stoletjih precej zmanjšal na račun iglavcev, vendar se v zadnjih letih spet nekoliko povečuje. Ker je ekološko razmeroma prilagodljiva vrsta, z njo resno računamo tudi v prihodnosti. Jelko od podobne smreke najlaže razlikujemo po bolj sivi in gladki skorji ter nežnejših in močneje dišečih iglicah, ki imajo spodaj po dve beli progi. Smreke je bilo v izvornih rakiških gozdovih kljub razmeroma hladnemu podnebju zelo malo, morda sploh nič. Njen delež je s pogozdovanji in pospeševanjem močno narasel šele v zadnjih nekaj stoletjih, saj se je izkazala za zelo uporabno in za gojenje preprosto drevesno vrsto. Njen delež je izrazito večji v laže dostopnih gozdovih v bližini naselij in na območjih v zaraščanju. Med plemenitimi listavci s kakovostnim in dragocenim lesom v rakiških gozdovih prevladuje gorski javor (Acer pseudoplatanus), pomembna je tudi divja češnja (Prunus avium).

    Zaraščanje opuščenih kmetijskih zemljišč je v Rakitni eden najznačilnejših procesov zadnjih desetletij in poteka na več kot 15 % površine. Na račun opuščenih travnikov, pašnikov in njiv je gozd v zadnjih osmih desetletjih svojo površino povečal za več kot 60 odstotkov. Z zaraščanjem nastali gozdovi, ki se vse bolj širijo tudi na ravninski del, večinoma niso kakovostni in še dolgo ne bodo dajali pravih ekonomskih učinkov, poleg številnih grmovnih vrst pa so v njih najpogostejše drevesne vrste rdeči bor (Pinus sylvestris) in navadna breza (Betula pendula), ki se uveljavita na plitvih in revnejših tleh, ter navadna smreka, ki je najpogostejša drevesna vrsta pri zaraščanju na boljših tleh.

  • Rakita (Salix aurita)
    Obvodna in močvirna rastišča v Rakitni poraščajo tudi različne vrste vrb. Kraj Rakitna je svoje ime verjetno dobil po rakiti, vrsti vrbe, ki je bila nekoč ob potokih po dnu zamočvirjene kotline še posebno pogosta. Rakita je okrog 2 m visok, široko razrasel listopaden grm z ovalnimi, do 4 cm dolgimi listi. Navadno raste ob vodotokih in po vlažnih rastiščih v nižjih legah, njena nahajališča v Rakitni pa spadajo med višje ležeča pri nas.

  • Ledenodobno zatočišče nad Zalo
    Ostanki cvetnega prahu v sedimentih Ljubljanskega barja kažejo, da so bila med ledenimi dobami v bližini pomembna ledenodobna zatočišča drevesnih vrst. Posamezna drevesa ali skupine so težke razmere verjetno lahko preživele samo v zavarovanih in razmeroma toplih refugijih v bolj ali manj strmem skalovju v bližnjih soteskah, na primer v Iškem vintgarju, Zali in borovniškem Peklu. Tam še danes najdemo ostanke toploljubnega rastlinstva z nekaj značilnimi evmediteranskimi in mediteransko-montanskimi vrstami, ki jih ni v bližnji okolici, na primer navadni ruj (Cotinus coggygria).

  • Mrazišče
    Rakitna leži na dnu z vseh strani zaprte kotline, v kateri se pogosto nabira hladen zrak. Ta ob precejšnji nadmorski višini večkrat povzroča pomladanske ali jesenske pozebe, v zimskih jutrih pa se lahko ob jasnem nebu, brezvetrju in snežni odeji shladi tudi pod temperaturo – 30º C. Pogosta posledica takšnega temperaturnega obrata je vegetacijski obrat, ki se navadno kaže v različno razporejenih rastlinskih pasovih. Ti v Rakitni zaradi večstoletnega obdelovanja kotline niso več razločni, na temperaturni obrat pa dovolj zgovorno kaže to, da na dnu rakiške kotline skoraj ne najdemo oreha, ki pa odlično uspeva že na le nekaj deset metrov dvignjenih in nekoliko toplejših pobočjih nad kotlino.

  • REŠI UGANKO:
    SEM IGLAVEC PRAVI, BOLJ REDEK V NARAVI, ČEPRAV JESENI VSE IGLICE ZGUBIM, RAKIŠKE SE ZIME PRAV NIČ NE BOJIM.
    (rešitev: nesecam)

    OB POTI POIŠČI LESENE TABLE Z IMENI DREVES. KOLIKO JE LISTAVCEV IN KOLIKO IGLAVCEV?
    (rešitev: icvatsil 4, cevalgi 1)

    10. DEL BESEDNE SESTAVLJANKE: KRAJ

  • Avtor besedila in fotografij: dr. Robert Brus