{"id":95,"date":"2021-09-17T21:00:50","date_gmt":"2021-09-17T21:00:50","guid":{"rendered":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/kras-in-kraski-pojavi\/"},"modified":"2021-11-09T13:53:00","modified_gmt":"2021-11-09T13:53:00","slug":"kras-in-kraski-pojavi","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/kras-in-kraski-pojavi\/","title":{"rendered":"Kras in kra\u0161ki pojavi"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Kras in kra\u0161ki pojavi <\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Umetnine, ki jih je izjedkala voda<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Kras<\/strong> ozna\u010duje mno\u017eico procesov in pojavov, ki so posledica vodotopnosti kamnin. Najbolj raz\u0161irjen je v karbonatnih kamninah, kot sta apnenec in dolomit. Intenzivnost zakrasevanja je odvisna predvsem od klimatskih in geolo\u0161kih pogojev: ve\u010d padavin povzro\u010di ve\u010d raztapljanja, bolj \u010disti karbonati so bolj topni itn. Kljub temu da se apnenec topi nekoliko hitreje od dolomita, zakraseva tudi slednji, a so na dolomitnem povr\u0161ju zaradi zna\u010dilne \u00bbkrojitve\u00ab in mehanskega razpadanja dolomita kra\u0161ki pojavi nekoliko manj izraziti.
Na apnen\u010dastih in dolomitnih obmo\u010djih Raki\u0161ke planote in Krima lahko opazujemo \u0161tevilne kra\u0161ke pojave, od najmanj\u0161ih \u0161krapelj do kra\u0161kih polj. Na tem obmo\u010dju je registriranih 78 kra\u0161kih jam, najve\u010d v severnem delu, v jurskih apnencih na robu Ljubljanskega barja. V dolomitu so vhodi v jame precej redki. Med njimi je znana Golobja jama, ki je dolga okrog 150 in globoka okrog 100 metrov, vhod vanjo pa je na strmem pobo\u010dju nad dolino Pru\u0161nice in pod Gove\u0161\u010dkom na zahodni strani Nova\u0161ke gore.<\/p>

Vrta\u010de<\/strong> so najbolj pogosta povr\u0161inska kra\u0161ka oblika. Najve\u010dkrat nastajajo na mestih, kjer je zaradi razli\u010dnih vzrokov korozija kamnin ve\u010dja, lahko pa nastanejo tudi z ugrezanjem in posedanjem tal. Na obmo\u010dju Krima in Rakitne je gostota vrta\u010d najve\u010dja na ravnej\u0161ih delih iz jurskega apnenca. Na obmo\u010dju po\u017eiralnikov na Raki\u0161kem polju so t.i. sufozijske vrta\u010de, ki nastanejo s posedanjem zaradi izpiranja sedimenta v kras.<\/p>

Udornice<\/strong> so kotanje, ki so nastale z udorom jamskega stropa. Izrazita udornica v bli\u017eini Rakitne je Globoka dolina. Le\u017ei med vrhom Globoke doline in \u0160tango, zahodno od Gorenje Brezovice in je globoka prek 80 m. Najverjetneje pod njo poteka glavni podzemni vodni tok iz Raki\u0161ke planote. Nahaja se v zgornjetriasnem glavnem dolomitu, od nje pa se v dinarski smeri proti robu barja v jurskem apnencu razteza niz vrta\u010d.<\/p>

Dolec<\/strong> (dolek) je plitva, podolgovata, dolinam podobna reliefna oblika, zna\u010dilna za dolomitna tla. Je najpogostej\u0161a reliefna oblika na pobo\u010djih, ki obdajajo Raki\u0161ko polje. Geograf in krasoslovec akademik Ivan Gams je prav na primeru Rakitne objavil eno prvih znanstvenih razprav o dolcih v Sloveniji. Razvoj dolcev so neko\u010d povezovali z obledeni\u0161kimi procesi v ledenih dobah, novej\u0161e raziskave pa so potrdile domnevo profesorja Gamsa, da dolci s kra\u0161kimi in erozijskimi procesi nastajajo tudi danes. Zaradi zna\u010dilne krojitve in razpadanja dolomita v vrhnjih slojih voda odteka plitvo pod povr\u0161jem v smeri najve\u010djega naklona pobo\u010dja. Vodni tok raztaplja in erodira dolomitne delce. Razvoj dolcev pospe\u0161uje naslednja povratna zanka: kjer je toka ve\u010d, je mehanska in kemi\u010dna erozija mo\u010dnej\u0161a in se pobo\u010dje hitreje poglablja ter s tem pritegne \u0161e ve\u010d toka. Pri majhnih naklonih pobo\u010dja je poglavitni proces raztapljanje, pri ve\u010djih naklonih pa postane pomembnej\u0161a mehanska erozija.<\/p>

Kra\u0161ka polja<\/strong> so od nekaj do ve\u010d sto kvadratnih kilometrov velike zaprte kotanje z uravnanim dnom. Voda na polja priteka iz izvirov na robu polja ali estavel (po\u017eiralnikov, ki so lahko tudi bruhalniki vode) na samem polju, odteka pa skozi ponore in estavele. Kra\u0161ka polja so navadno usmerjena vzdol\u017e mo\u010dnih tektonskih struktur, ki velikokrat pogojujejo njihov nastanek. Dna polj se korozivno uravnavajo v nivoju kra\u0161ke podtalnice, obmo\u010dje polj pa se \u0161iri z bo\u010dno korozijo.<\/p>

Raki\u0161ko polje<\/strong> je 2 km dolga in 1 km \u0161iroka kotanja, katere rob se najni\u017ee spusti na severu proti Ljubljanskemu barju in na jugovzhodu proti dolini Zale. \u017divo skalno podlago polja tvori glavni dolomit, voda nanj doteka iz obmo\u010dja slabo prepustnih kamnin. Najni\u017eji deli polja so mo\u010dvirnati, ob de\u017eevju del polja poplavi. Polje je usmerjeno v dinarski smeri JV\u2013SZ, podobno kot niz znamenitih kra\u0161kih polj (Babno, Lo\u0161ko, Cerkni\u0161ko, Planinsko polje), ki le\u017eijo 10 km ju\u017eneje ob Idrijskem prelomu.<\/p>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Ponikve na Raki\u0161kem polju<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Dolci<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Mrazi\u0161\u010de na Raki\u0161kem polju<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Ponikve na Raki\u0161kem polju<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Dolci<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Kra\u0161ka udornica Globoka dolina:topografski na\u010drt, vi\u0161inski model in letalski posnetek. Udolnica ima zaradi ujetega zraka zna\u010daj mrazi\u0161\u010da, ker je opazno tudi na razporeditvi vegetacije po vi\u0161inskih pasovih.<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Ponikve na Raki\u0161kem polju<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Razvoj dolca<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Golobja jama velja za najlep\u0161o jamo v okolici Rakitne. Na dnu jo krasi jezerce. Mo\u017eno je, da je obstajala, \u017ee preden se je Pru\u0161ica vrezala v Raki\u0161ko planoto in odprla vhod vanjo.<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Kako nastane kapnik?<\/strong>
Siga nastane, ko voda v jami izlo\u010di vi\u0161ek kalcijevega karbonata, ki ga je raztopila na poti s povr\u0161ja. Kapniki so oblika sige in nastanejo z izlo\u010danjem kalcita iz vodnih kapljic. Hitrost rasti in sestava kapnikov je odvisna od \u0161tevilnih pogojev, med drugimi tudi od temperature in obilnosti dotoka. Podobno kot drevesa imajo tudi kapniki \u00bbletnice\u00ab, le da so te precej tanj\u0161e in jih te\u017eko beremo s prostim o\u010desom, saj kapnik zraste le del\u010dek milimetra na leto. Starost kapnikov najve\u010dkrat dolo\u010damo z razmerji med radioaktivnimi elementi, na primer med uranom in torijem, ki se s \u010dasom spreminjajo. Izotopska sestava kapnikov nam lahko veliko pove tudi o okolju, v katerem so rasli. Tako se kapniki vse bolj uveljavljajo kot arhivi klimatskih dogajanj v preteklosti.<\/p>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Avtor besedila: dr. Franci Gabrov\u0161ek | Foto: G. Kova\u010di\u010d (1 – 2), J. Kova\u010di\u010d (3, 7), M. Kova\u010di\u010d (9) | Risba: F. Gabrov\u0161ek (6) | Karta: K. Jerina (8)<\/p><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kras in kra\u0161ki pojavi Umetnine, ki jih je izjedkala voda Kras ozna\u010duje mno\u017eico procesov in pojavov, ki so posledica vodotopnosti kamnin. Najbolj raz\u0161irjen je v karbonatnih kamninah, kot sta apnenec in dolomit. Intenzivnost zakrasevanja je odvisna predvsem od klimatskih in geolo\u0161kih pogojev: ve\u010d padavin povzro\u010di ve\u010d raztapljanja, bolj \u010disti karbonati so bolj topni itn. Kljub […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":19,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-95","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/95","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=95"}],"version-history":[{"count":72,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/95\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":943,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/95\/revisions\/943"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=95"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}