{"id":93,"date":"2021-09-17T21:00:50","date_gmt":"2021-09-17T21:00:50","guid":{"rendered":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/claustra-alpium-iuliarum\/"},"modified":"2021-11-09T12:56:27","modified_gmt":"2021-11-09T12:56:27","slug":"claustra-alpium-iuliarum","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/claustra-alpium-iuliarum\/","title":{"rendered":"Claustra Alpium Iuliarum"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Claustra Alpium Iuliarum <\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Schengenski sistem iz 3. stoletja<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\tRimljani so svoj veliki imperij na vseh zunanjih mejah zavarovali z urejenim obrambnim sistemom, imenovanim limes, da bi z njim onemogo\u010dili ali vsaj ote\u017eili prodore sosednjih ljudstev, po njihovem barbarov, na rimsko dr\u017eavno ozemlje. Na celinski Evropi je bil limes na Renu in na Donavi, na britanskem oto\u010dju pa sta rimski svet od neljubih sosedov lo\u010dila Antoninov in \u0161e bolj znani Hadrijanov zid.\n\nLimes je bil o\u010ditno ranljiv, zato so rimski voja\u0161ki strategi limesom na zunanjih mejah dodajali \u0161e vojne krajine, razporejene po notranjosti dr\u017eave. Eno takih so zasnovali na danes slovenskem in hrva\u0161kem ozemlju, med takratnimi mesti Tergeste (Trst), Tarsatica (Reka), Emona (Ljubljana) in Forum Iulii (\u010cedad). To je na ozemlju, kjer je prehod med Jadranskim morjem in Alpami najni\u017eji in zato najla\u017eje prehoden in koder je peljala najugodnej\u0161a kopna pot iz Balkanskega polotoka in Panonije na Apeninski polotok. Z njo so zaprli vzhodna vrata Italije, matice rimskega imperija, kamor so pritiskali vzhodnoevropski nomadi in germanska plamena iz srednje in severne Evrope.\n\nZaporni sistem so poimenovali Claustra Alpium Iuliarum, po Julijskih Alpah (Alpes Iuliana), ki so po pojmovanju anti\u010dnih geografov segale \u0161e precej dale\u010d v predalpski svet. To je bila politi\u010dno in voja\u0161ko urejena teritorialna obramba s svojim poveljstvom in voja\u0161kim enotami, ki je skrbela tudi vse tamkaj zgrajene utrdbe (claustre). Zasnovali so jo v 3. stoletju, jo do kraja dogradili ob koncu 4. stoletja ter jo v 5. stoletju opustili. Zaporne zidove s stolpi, manj\u0161e utrdbe, kastele, in signalne stolpe so zgradili na vseh strate\u0161ko ob\u010dutljivih mestih in na vseh mo\u017enih prehodih od Kvarnerskega zaliva in tamkaj\u0161njega mesta Tarsatica (Reka), preko Sne\u017enika, Roba, Rakitne<\/strong>, Pokoji\u0161\u010da, Vrhnike, okolice Logatca, pa \u010dez Ba\u010do pri Koritnici v Ba\u0161ki grapi in preko \u010cedada (Forum Iulii) do Rotne vasi ob Zilji na Koro\u0161kem. Operativno voja\u0161ko sredi\u0161\u010de je bila trdnjava Ad Pirum v Hru\u0161ici, zaledni postojanki pa sta bili Nauport (Nauportus, Vrhnika) in Kastra (Castra, Ajdov\u0161\u010dina).\n\nKlavstre niso nikoli slu\u017eile namenu, za katerega so bile zgrajene, to je, da bi \u0161e pravi \u010das in dovolj dale\u010d od Italije ustavile sovra\u017enike, barbare. Zato pa so ve\u010dkrat v pozni antiki predstavljale bojno polje srditih notranjih spopadov med rimskimi cesarji. Tu sta cesar Teodozij in uzurpator Evgenij 5. in 6. septembra leta 394 bila znamenito bitko pri reki Frigidus (Vipava, Hubelj), \u00bbna meji, kjer dale\u010d v globokih kotanjah Alpe v vijuge dolin tesnijo te\u017eavne dohode, z gmotami skalnih pe\u010din razpenjajo \u010dvrste zapahe \u2026\u00ab (rimski pesnik Claudius Claudianus (370\u2013404) v panegiriku na \u010dast zmagovitemu Teodoziju).\n\nClaustra Alpium Iuliarum je bila ena najva\u017enej\u0161ih vojnih krajin rimskega imperija in pomemben \u010dlen v obrambni strategiji rimske dr\u017eave. O njej so prav zato poro\u010dali mnogi anti\u010dni pisci, v voja\u0161kem priro\u010dniku Notitia Dignitatium iz za\u010detka 5. stoletja pa je tudi grafi\u010dno prikazana: pod alpskimi vr\u0161aci je vzhodno od napisa Italia (Italija) upodobljen dvojni zaporni zid s stolpi, na zahodni strani pa je utrjena, veli\u010dastna Aquileia (Oglej). Na predlogi iz 4. stoletja je pred zapornimi zidovi predstavljeno utrjeno mesto Castra (Ajdov\u0161\u010dina).\n\nV slovenskem ljudskem izro\u010dilu je spomin na ta velikanski gradbeni\u0161ki podvig anti\u010dnih Rimljanov ohranjen v zna\u010dilnem poimenovanju njegovih, na zunaj \u0161e vedno vidnih in prepoznavnih preostankov, kot Ajdovski zid, \u0160ance, Pri konfinu, Prezid, Cvinger, Zid, Turnov\u0161\u010de, Stra\u017ea, Mirje, Klav\u017ee in podobno.<\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\tIZ VEJIC, STOR\u017dEV, ODPADLIH LISTOV IN KAMNOV OKROG OSTANKOV OBZIDJA SESTAVI RIMSKO VOJA\u0160KO UTRDBO. DA BO UTRDBA OSTALA \u010cIM DLJE NEDOTAKNJENA, NAJPREJ POI\u0160\u010cI PRIMERNO SKRIT PROSTOR. OBZIDJE NAJ BO V OBLIKI KVADRATA. V NJEGOVO NOTRANJOST DODAJ VOJA\u0160NICO, PROSTOR ZA SHRAMBO, DELAVNICE IN BOLNI\u0160NICO. NA OBZIDJE POSTAVI RAZGLEDNE STOLPE. VELIKO USTVARJALNIH U\u017dITKOV!\n\n17. DEL BESEDNE SESTAVLJANKE:\n

TU<\/h1>\n\n<\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Avtor besedila: Drago Svolj\u0161ak | Karta: Atlas evropske zgodovine (1), J. Kuseti\u010d, R. Klasinc, B. \u0160tular (2)<\/p><\/div><\/div><\/div><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Zemljevid Rimskega imperija v 3. stoletju<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Zemljevid zapornih zidov<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Risba trdnjave Castra (Ajdov\u0161\u010dina) iz priro\u010dnika Notitia dignitatum, 5. stoletje.<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Aquileia (Oglej)<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Claustra Alpium Iuliarum Schengenski sistem iz 3. stoletja Rimljani so svoj veliki imperij na vseh zunanjih mejah zavarovali z urejenim obrambnim sistemom, imenovanim limes, da bi z njim onemogo\u010dili ali vsaj ote\u017eili prodore sosednjih ljudstev, po njihovem barbarov, na rimsko dr\u017eavno ozemlje. Na celinski Evropi je bil limes na Renu in na Donavi, na britanskem […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":17,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-93","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/93","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=93"}],"version-history":[{"count":21,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/93\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":821,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/93\/revisions\/821"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=93"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}