{"id":92,"date":"2021-09-17T21:00:50","date_gmt":"2021-09-17T21:00:50","guid":{"rendered":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/polh-in-polharstvo\/"},"modified":"2021-11-09T12:39:33","modified_gmt":"2021-11-09T12:39:33","slug":"polh-in-polharstvo","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/polh-in-polharstvo\/","title":{"rendered":"Polh in polharstvo"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Polh in polharstvo <\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Tradicionalni jesenski pribolj\u0161ek <\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
Navadni polh<\/strong> (Glis glis)<\/em> je ena na\u0161ih najzanimivej\u0161ih \u017eivalskih vrst. Njegovo \u017eivljenje je razdeljeno na spanje v podzemlju in hranjenje v drevesnih kro\u0161njah in je \u010disti pono\u010dnjak. Je zna\u010dilna gozdna vrsta, pri nas mo\u010dno vezana na obrode drevesnih vrst, zlasti bukve in hrasta. V semenskih letih s polnim obrodom mastnega bukovega \u017eira zaradi namno\u017eenih polhov na\u0161i gozdovi dobesedno o\u017eivijo. Od konca poletja do za\u010detka zime jih lahko poslu\u0161amo cele no\u010di, ko plezajo po drevju, cvilijo, nergajo in lu\u0161\u010dijo seme. Njihova gostota lahko zna\u0161a do impresivnih nekaj deset osebkov na hektar; \u017ee leto kasneje, ko ni hrane in presko\u010dijo razmno\u017eevanje, pa so za velikostni razred ni\u017eje. Zanimiv je tudi mehanizem, s katerim uravnavajo razmno\u017eevanje. Spomladi se polhi hranijo tudi s popki bukve, ki so lahko cvetni ali navadni \u2013 brez zametka cvetov. Polhi verjetno naravnajo svojo vsakoletno rodnost glede na vsebnost hormonov cvetnih popkov bukve. Izku\u0161eni polharji tako \u017ee spomladi, \u0161e preden gozd ozeleni, po velikosti bukovih popkov vedo, ali bo jeseni pol\u0161je leto.

Polh sodi v najstarej\u0161o skupino glodavcev, v Sloveniji ima \u0161e tri bli\u017enje sorodnike, drevesnega<\/strong> (Dryomys nitedula)<\/em> in vrtnega polha<\/strong> (Eliomys quercinus)<\/em> ter podleska<\/strong> (Muscardinus avellanarius)<\/em>, ki so vsi manj\u0161i. Kot pri ostalih predstavnikih skupine jim sekalci rastejo vse \u017eivljenje, zato jih morajo neprestano uporabljati. Njihovo ostrino vzdr\u017eujejo s stalnim drgnjenjem spodnjih zob ob zgornje, kot pri samobrusilnih no\u017eih. Sekalci so rumeno obarvani od barvil v popkih, lubju in mastnih semenih, ki so glavna polhova hrana. Polhi dose\u017eejo starost do 14 let, v povpre\u010dju pa 2 do 3 leta. Imajo najve\u010d eno leglo na leto, v katerem je 4 do 9, najve\u010dkrat 5 mladi\u010dev. Ostali primerljivo veliki glodavci \u017eivijo manj \u010dasa in se bistveno hitreje razmno\u017eujejo. Polhi so pregovorno sive barve, zelo redki so popolnoma \u010drni, rjavi ali celo beli. Vendar slednji zaradi vpadljivosti ne pre\u017eivijo dolgo, saj so polhi pomembna hrana mnogim plenilcem: od kun, sov do risa, ki jih ob vhodih jam i\u0161\u010de med njihovim spanjem. Odrasli polhi tehtajo 20 do 30 dekagramov. Najla\u017eji so spomladi, ko se zbudijo iz podalj\u0161anega, do 7 mesecev dolgega zimskega spanja. V letih, ko je hrane dovolj, na ra\u010dun pridobljene ma\u0161\u010dobe do jeseni podvojijo te\u017eo.

Polh \u017eivi v listopadnih in me\u0161anih gozdovih Evrope in jugozahodne Azije. Na njegovo raz\u0161irjenost so morda vplivali \u017ee Rimljani, ki so ga kot kulinari\u010dno cenjeno vrsto gojili v lon\u010denih posodah glidarijih ter razva\u017eali med kolonijami. Kljub veliki raz\u0161irjenosti vrsto upravi\u010deno obravnavamo kot \u00bbna\u0161o\u00ab, saj je bila prvi\u010d opisana prav na Kranjskem (tipsko nahajali\u0161\u010de Carniola), z njo pa je na obmo\u010dju Slovenije povezano tudi bogato kulturno izro\u010dilo. Pomislimo le na znamenit litorez iz Slave Vojvodine Kranjske s hudi\u010dem, ki \u017eene polhe, s katerim je Valvazor sku\u0161al pojasniti nenadne populacijske eksplozije polha, ki se zgode v letih obroda bukve. Zaradi mesa, ki je bilo za ljudi na pode\u017eelju pomemben vir beljakovin, ma\u0161\u010dobe, ki ji pripisujejo zdravilno mo\u010d, in ko\u017eu\u0161\u010dkov, iz katerih se izdeluje tradicionalne polhovke, je bila vrsta tudi gospodarsko pomembna in lov na polha uporabna ve\u0161\u010dina. V obdobju med obema vojnama je bil na Rakitni zaslu\u017eek od prodaje dveh lepih polhov enak polni dnini oz. \u00bb\u017eernadi\u00ab odraslega mo\u0161kega.

Polharstvo ima na Slovenskem dokumentirano skoraj 800-letno tradicijo, verjetno pa so za\u010detki \u0161e mnogo zgodnej\u0161i. Za lov se najpogosteje uporablja pasti z vabo (\u0161klop, \u0161krinjica), ki se jih na dolgih palicah nastavlja na drevesa. Na obmo\u010dju celotne Rakitne in ostalih vi\u0161je le\u017ee\u010dih kra\u0161kih predelih pa se polhe lovi skoraj izklju\u010dno \u00bbna pol\u0161ne\u00ab, t.j. na pasti, name\u0161\u010dene na vhode njihovih podzemskih bivali\u0161\u010d (pol\u0161ne). Polhi v manj\u0161ih kolonijah prespijo v njih celo zimo in velik del leta tudi podnevi. Zve\u010der jih zapustijo, zjutraj se vrnejo vanje. Polhi lahko ve\u010d desetletij uporabljajo iste pol\u0161ne. Njihove lokacije so zato med pravimi polharji skrbno varovana skrivnost, ki prehaja iz roda v rod.

Polh je v Sloveniji ume\u0161\u010den med lovne vrste, kar pa je \u0161ir\u0161e gledano redkost. Lovi se ga le \u0161e na Hrva\u0161kem. Lovijo ga lahko \u010dlani polharskih in lovskih dru\u0161tev. Obmo\u010dje Rakitne pokriva Polharsko dru\u0161tvo Krim, ki poleg polhanja sodeluje pri raziskovanju ter zbiranju in ohranjanju kulturnega izro\u010dila o polhih. V Polharskem domu nekaj kilometrov od Rakitne ob cesti proti Podpe\u010di si lahko ogledate polharsko muzejsko zbirko. Ljubiteljski polharski muzej deluje tudi v sosednjem Preserju.<\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\tS STOPALI ALI KORAKI IZMERI RAZDALJO MED \u0160TIRIMI PARI DREVES. DOLO\u010cI NAJKRAJ\u0160O IN NAJDALJ\u0160O RAZDALJO. OPAZUJ RAST TEH DVEH PAROV DREVES OD KORENIN DO VRHA. ZAKAJ PRIHAJA DO RAZLIK V NJIHOVI RASTI?\n(re\u0161itev: Ve\u010d prostora pomeni bolj\u0161e pogoje za rast.)<\/span>\n\n14. DEL BESEDNE SESTAVLJANKE:\n

JE<\/span><\/h1>\n\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Avtor besedila: dr. Klemen Jerina | Foto: M. Krofel (1), B. Kuhar (2), Z. Fele (3), R. Brus (4)<\/p><\/div><\/div><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
Kontakt za vodene oglede polharske muzejske zbirke v Polharskem domu Krim je: 041 336 598<\/a>.<\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Polh<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"Pasti\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Pasti za polhe<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"Po\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Po uspe\u0161nem polhanju.<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Bukov \u017eir<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Bukov \u017eir je za polha eden klju\u010dnih virov hrane. V letih, ko bukev rodi, se \u0161tevil\u010dnost polha lahko podeseteri v primerjavi z leti brez obrodov.<\/p>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

\"\"<\/p>

J. Koch in A. Trost, \u00bbHudi\u010d \u017eene polhe\u00ab, bakrorez, v: J. V. Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske, 1689. Valvasor si nenadnih skokov \u0161tevil\u010dnosti populacije polha, ki se lahko zgode v letih, ko bukev dobro obrodi, ni znal razlo\u017eiti druga\u010de, kot da jih je prignal hudi\u010d.<\/p><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Polh in polharstvo Tradicionalni jesenski pribolj\u0161ek Navadni polh (Glis glis) je ena na\u0161ih najzanimivej\u0161ih \u017eivalskih vrst. Njegovo \u017eivljenje je razdeljeno na spanje v podzemlju in hranjenje v drevesnih kro\u0161njah in je \u010disti pono\u010dnjak. Je zna\u010dilna gozdna vrsta, pri nas mo\u010dno vezana na obrode drevesnih vrst, zlasti bukve in hrasta. V semenskih letih s polnim obrodom […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":16,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-92","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/92","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=92"}],"version-history":[{"count":21,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/92\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":793,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/92\/revisions\/793"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=92"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}