{"id":91,"date":"2021-09-17T21:00:50","date_gmt":"2021-09-17T21:00:50","guid":{"rendered":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/divjad-in-lovstvo\/"},"modified":"2021-11-09T11:55:24","modified_gmt":"2021-11-09T11:55:24","slug":"divjad-in-lovstvo","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/divjad-in-lovstvo\/","title":{"rendered":"Divjad in lovstvo"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Velike zveri <\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

V\u00e9liki trije: medved, volk in ris <\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
V okolici Rakitne \u017eivijo vse tri vrste velikih zveri: rjavi medved<\/strong> (Ursus artos), volk<\/strong> (Canis lupus) in ris<\/strong> (Lynx lynx). Koga bo ob njihovi bli\u017eini zajelo strahospo\u0161tovanje, drugi bo pomislil predvsem na te\u017eave zaradi \u0161kod, tretjemu predstavljajo simbol neokrnjene narave in pristen stik z divjino, le malokoga pa pustijo mla\u010dnega. Ljudje smo v zadnjem tiso\u010dletju s prelovom, na\u010drtnim zatiranjem in uni\u010devanjem habitatov izrinili zveri z ve\u010djega dela prvotnega obmo\u010dja raz\u0161irjenosti. Slovenija in Rakitna sta v \u0161ir\u0161em merilu veliki izjemi. To gotovo prina\u0161a dolo\u010dene omejitve in odgovornosti, a tudi prilo\u017enosti. Zveri izvajajo pomembne vloge v delovanju ekosistemov, kar se na dolgi rok obrestuje tudi \u010dloveku.<\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Jelenjad (Cervus elaphus)<\/strong><\/h4>

\"\"\"\"Domorodna vrsta, ki pa je bila po mar\u010dni revoluciji v drugi polovici 19. stoletja iztrebljena in kmalu zatem v ve\u010d krajih ponovno naseljena. Jelenjad v Rakitni izvira iz tiste, ki so jo grofje Auersperg naselili na Sne\u017eniku konec 19. stoletja. V te kraje se je za\u010dela priseljevati v sredini 20. stoletja. Zaradi obilice hrane na zara\u0161\u010dajo\u010dih se lazih in velike gozdnatosti je na\u0161la odli\u010dne \u017eivljenjske pogoje in se za\u010dela naglo mno\u017eiti.
Podnevi je manj aktivna in se zadr\u017euje v kritju gozda, pono\u010di pa izstopa na odprte povr\u0161ine, na pa\u0161o, kjer jo tudi najla\u017eje vidimo. Njeno prisotnost lahko ugotovimo tudi po zna\u010dilnih sledeh, ki jih zaradi velikosti skoraj ne moremo zamenjati, kup\u010dkih iztrebkov, objedenem mladju in grmovnicah, po olupljenih deblih tanj\u0161ih dreves, zlasti veli\u010dasten pa je ruk, s katerimi jeleni v \u010dasu paritve privabljajo ko\u0161ute in svarijo tekmece.<\/p>

Srnjad (Capreolus capreolus)<\/strong><\/h4>

\"\"Zelo prilagodljiva vrsta, ki lahko \u017eivi v odprti krajini in strnjenih \"\"gozdovih, najbolj pa ji ustreza gozdni rob. Je najpogostej\u0161a parkljasta divjad v Evropi in Sloveniji. Samo v Sloveniji \u017eivi okoli 100.000 osebkov. V Rakitni je nekaj \u017eivali talnih celo v po\u010ditni\u0161kem naselju ob jezeru. Odrasli samci (srnjaki) razen v \u010dasu paritve \u017eive samotarsko, srne pa so z mladi\u010di. V popolnoma odprti krajini se zaradi la\u017ejega zaznavanja plenilcev samice z mladi\u010di zdru\u017eujejo v ve\u010dje skupine. Za razliko od jelenjadi jo na odprtih povr\u0161inah lahko vidimo tudi podnevi. Na sprehodih pa najpogosteje sli\u0161imo le njen zna\u010dilni laje\u017e, s katerim opozarja na nevarnost, ko nas zazna in se umika. Njeno prisotnost izdajajo tudi sledi, ki jih v Rakitni lahko zamenjamo le z gamsovimi, iztrebki, odrgnjena drevesa in njeni \u00bboglasni panoji\u00ab \u2013 pol metra \u0161iroke zaplate tal, kjer sta listje ali trava o\u010di\u0161\u010dena do gole prsti.<\/p>

Gams (Rupicapra rupicapra)<\/strong><\/h4>

\"\"\"\"Najve\u010dkrat ga povezujemo z gorskim svetom, vendar \u017eivi tudi v gozdnati krajini, \u010de je svet le dovolj strm in so na voljo stene, v katere se umakne ob nevarnosti. Takih predelov je okoli Rakitne veliko: soteska reke Zale in I\u0161ke s \u0161tevilnimi pritoki, stene nad Borovnico in Strmcem. Z malo sre\u010de bomo gamsa ali pa vsaj njegove sledi videli tudi ob u\u010dni poti. Od sledi srnjadi jih lahko lo\u010dimo po tem, da so malo dalj\u0161e in bolj za\u0161iljene. Gams lahko prsta v parklju tudi bolj razklene, da se v snegu in blatu manj vdira. Najla\u017eje ga opazimo sredi zime, v \u010dasu paritve (prska), ko so razgreti samci med boji za samice manj pozorni na \u010dloveka.<\/p>

Divji pra\u0161i\u010d (Sus scrofa)<\/strong><\/h4>

\"\"\"\"V Rakitni je le ob\u010dasen gost. Bolj mu ustrezajo ni\u017eji predeli, kjer so zime milej\u0161e. Zaradi intenzivnega lova je zelo previden in ga je te\u017eko videti, o\u010ditne pa so njegove sledi v prostoru \u2013 razriti travniki in odtisi v blatu, ki jih od sledi jelenjadi lo\u010dimo po obliki, predvsem pa po krnih prstih: nad glavnim parkljem ima dva polzakrnela prsta. Hrano si i\u0161\u010de z ritjem, u\u017eiva zlasti nevreten\u010darje in \u010debulice rastlin. \u010ceprav ga zaradi razrite travne ru\u0161e in hranjenja na polj\u0161\u010dinah pogosto ozna\u010dujemo kot \u0161kodljivca, opravlja tudi mnoge koristne naloge. Z ritjem pove\u010duje zra\u010dnost tal in jih pripravi za kalitev, hrani se z nevreten\u010darji, ki uni\u010dujejo travno ru\u0161o in drevje v gozdu. Med ritjem se hrani s korenikami praproti, ki lahko za desetletja zastrejo tla in prepre\u010dijo pomlajevanje gozda.<\/p><\/div><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Avtor besedila: dr. Klemen Jerina | Foto \u017eivali: M. Krofel<\/p><\/div><\/div><\/div><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

LOVSTVO
<\/strong>
Danes lovimo divjad v \u0161tevilne namene: za zmanj\u0161evanje \u0161kode na kmetijskih povr\u0161inah in v gozdu, zaradi mesa, krzna in trofej, za zmanj\u0161evanje trkov z vozili, za omejevanje \u0161irjenja bolezni, zlasti tistih, ki so prenosljive na \u010dloveka (zoonoz), kon\u010dno pa je lovstvo tudi pomembna dru\u0161tvena dejavnost in glavna oblika pre\u017eivljanja prostega \u010dasa \u0161tevilnih lovcev, ki jih je v Sloveniji prek 20.000.<\/p>

Pravila lova na divjad so v Sloveniji primerjalno zelo stroga. Za ve\u010dino vrst so poleg lovne dobe in dovoljenih oro\u017eij oz. na\u010dinov lova predpisani tudi lovna kvota ter starostni razred in spol \u017eivali, ki se jih sme loviti. Lovne kvote se za najve\u010d vrst divjadi dolo\u010di na osnovi t.i. kazalnikov usklajenosti divjadi z okoljem in biolo\u0161kih kazalnikov. Ti vklju\u010dujejo vi\u0161ino vsakoletne \u0161kode, ki jo divjad napravi v kmetijskem in gozdnem prostoru, medletno dinamiko telesne mase uplenjene divjadi, obolelosti, pogostnosti poginov in tako naprej. Vsak polnoleten dr\u017eavljan z lovskim izpitom in oro\u017enim listom lahko samostojno lovi, praviloma pa mora biti tudi \u010dlan lovskega dru\u0161tva z lovi\u0161\u010dem.<\/p>

Rakitno prostorsko pokriva Lovska dru\u017eina Rakitne.<\/p>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\tKAKO SE IMENUJE RASTLINA Z VELIKIMI LISTI OB POTOKU? DOPOLNI STAVEK Z MANJKAJO\u010cIMI \u010cRKAMI; PREBRANE PO VRSTI TI DAJO IME, KI GA I\u0160\u010cE\u0160.\nZAJEC IMA KRATEK __ __ __ IN DOLGE __ __LJE.\n(re\u0161itev: huper)\n\nODTOD SE POT ZA\u010cENJA STRMO VZPENJATI. DA SI NABERE\u0160 MO\u010cI, NAREDI DESET SONO\u017dNIH POSKOKOV, DESET PO\u010cEPOV IN SI ZAPOJ NAJLJUB\u0160O PESMICO O NARAVI.\n13. DEL BESEDNE SESTAVLJANKE:\n

TI<\/h1>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Velike zveri V\u00e9liki trije: medved, volk in ris V okolici Rakitne \u017eivijo vse tri vrste velikih zveri: rjavi medved (Ursus artos), volk (Canis lupus) in ris (Lynx lynx). Koga bo ob njihovi bli\u017eini zajelo strahospo\u0161tovanje, drugi bo pomislil predvsem na te\u017eave zaradi \u0161kod, tretjemu predstavljajo simbol neokrnjene narave in pristen stik z divjino, le malokoga […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":15,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-91","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/91","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=91"}],"version-history":[{"count":30,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/91\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":764,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/91\/revisions\/764"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=91"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}