{"id":89,"date":"2021-09-17T21:00:50","date_gmt":"2021-09-17T21:00:50","guid":{"rendered":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/velike-zveri\/"},"modified":"2021-11-09T11:19:22","modified_gmt":"2021-11-09T11:19:22","slug":"velike-zveri","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/velike-zveri\/","title":{"rendered":"Velike zveri"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Velike zveri <\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

V\u00e9liki trije: medved, volk in ris <\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
V okolici Rakitne \u017eivijo vse tri vrste velikih zveri: rjavi medved<\/strong> (Ursus artos), volk<\/strong> (Canis lupus) in ris<\/strong> (Lynx lynx). Koga bo ob njihovi bli\u017eini zajelo strahospo\u0161tovanje, drugi bo pomislil predvsem na te\u017eave zaradi \u0161kod, tretjemu predstavljajo simbol neokrnjene narave in pristen stik z divjino, le malokoga pa pustijo mla\u010dnega. Ljudje smo v zadnjem tiso\u010dletju s prelovom, na\u010drtnim zatiranjem in uni\u010devanjem habitatov izrinili zveri z ve\u010djega dela prvotnega obmo\u010dja raz\u0161irjenosti. Slovenija in Rakitna sta v \u0161ir\u0161em merilu veliki izjemi. To gotovo prina\u0161a dolo\u010dene omejitve in odgovornosti, a tudi prilo\u017enosti. Zveri izvajajo pomembne vloge v delovanju ekosistemov, kar se na dolgi rok obrestuje tudi \u010dloveku.<\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Rjavi medved\"\"<\/strong>
Rjavi medved je posebne\u017e med zvermi. Za razliko od ostalih vrst ni plenilec in ve\u010dje \u017eivali lovi le izjemoma. Ve\u010dina njegove hrane je rastlinskega izvora, zlasti energijsko bogata, kot so na primer \u017eir, \u017eelod in jagodi\u010dja. Zaradi zverskega prebavnega trakta slabo prebavlja balastno hrano. Potrebe po beljakovinah zadovolji predvsem z \u017eu\u017eelkami, na primer mravljami, osami in \u010debelami, in mrhovino ve\u010djih divjih \u017eivali, ki jo je po huj\u0161ih zimah veliko. Ob koncu vro\u010dih poletij neredko vidimo njegove iztrebke, ki so zaradi \u0161tevilnih neprebavljenih ostankov os skoraj povsem rumeni.<\/p>

Medved ni teritorialna \u017eival in jih zato na istem obmo\u010dju lahko \u017eivi ve\u010d hkrati. Lokalne \u00bbvro\u010de to\u010dke\u00ab, kjer je hrana \u0161e zlasti obilna, kot so na primer opu\u0161\u010deni sadovnjaki, krmi\u0161\u010da in nelegalne deponije s klavskimi ostanki, lahko v istem \u010dasu obiskuje celo ve\u010d deset razli\u010dnih medvedov. Rakitna z okolico tvori del osrednjega obmo\u010dja medveda v Sloveniji. Njegova gostota je okoli 1 osebek na 10 km2, kar pa se med leti in znotraj leta mo\u010dno spreminja glede na trenutno razpolo\u017eljivost hrane v o\u017eji in \u0161ir\u0161i okolici. Slovenija za medveda ni velika. Posamezne \u017eivali lahko uporabljajo obmo\u010dja, ki imajo premer kar do 70 kilometrov, samci ve\u010dja, samice manj\u0161a.<\/p>

Verjetno je bil medved prvotno dnevno aktivna vrsta. Sedaj je pono\u010dnjak, saj s tem zmanj\u0161uje verjetnost sre\u010danja s \u010dlovekom. \u0160e zdaj opa\u017eamo, da so mlaj\u0161i medvedi bolj dnevno aktivni, s staranjem in nabiranjem negativnih izku\u0161en pa premikajo svojo dejavnost v no\u010d. Podnevi najve\u010dkrat po\u010divajo, bodisi v kritju gostega gozda, bodisi na vrhovih slemen in gri\u010dev, kjer lahko dobro nadzirajo okolico in se lahko ob nevarnosti \u2013 bli\u017eujo\u010demu so \u010dloveku \u2013 pravo\u010dasno umaknejo.<\/p>

Od vseh treh vrst velikih zveri je medved v okolici Rakitne najpogostej\u0161i. Ker se \u010dloveku praviloma zelo umika, ga je te\u017eko videti, vendar bomo z malo sre\u010de lahko kjerkoli okoli vasi in na u\u010dni poti zasledili znake njegove prisotnosti \u2013 sledi v blatu, razkopane osirje ali podrt \u0161tor. Rakitna je obkro\u017eena z medvedi, zato je vrsta upravi\u010deno pri\u0161la v va\u0161ki grb.<\/p>

\"\"Volk<\/strong>
Volkovi so dru\u017eabni do pripadnikov svojega tropa, ne trpijo pa \u010dlanov drugih tropov in pred njimi za vsako ceno branijo svoja ozemlja. Trop tvorijo o\u017eji sorodniki: vodita ga dominantni (ali alfa) samec in samica, ostali \u010dlani pa so njuni mladi\u010di. Velikost tropa je odvisna od velikosti najpogostej\u0161e plenske vrste bivalnega obmo\u010dja \u2013 ve\u010dji je plen, ve\u010dji so tropi. Pa ne zato, ker bi ve\u010dji plen lahko obvladal samo ve\u010dji trop, temve\u010d zaradi bontona pri hranjenju. Na plenu se najprej nahranita vodji tropa in njuni najmlaj\u0161i mladi\u010di, \u0161ele zatem pridejo na vrsto mladi\u010di iz prej\u0161njega leta in morebiti iz leta pred tem. Pri majhnem plenu vsi dorasli mladi\u010di pogosteje ostanejo brez hrane, zato prej zapustijo trop. Volkovi zaradi teritorialnosti in navzgor omejene velikosti tropov sami regulirajo svojo \u0161tevil\u010dnost, zato jih ni treba streljati. Raziskave tudi jasno ka\u017eejo, da z odstrelom te\u017eav, kot so napadi na drobnico, ne zmanj\u0161ujemo, temve\u010d kve\u010djemu pove\u010dujemo.<\/p>

Obmo\u010dje med Vrhniko, Cerknico (Meni\u0161ijo) in I\u0161ko obvladuje en trop volkov.V zadnjih letih je bilo ozemlje tega tropa ve\u010dkrat izpraznjeno in ponovno zapolnjeno z novimi osebki. V letih, ko je zapolnjeno, lahko v Rakitni poleti sli\u0161ite enega najbolj prvinskih zvokov v naravi \u2013 tuljenje volkov, s katerim morebitne vsiljivce svarijo, da je prostor \u017ee zaseden.<\/p>

\"\"Ris<\/strong>
Ris je specializiran plenilec, ki lovi predvsem srnjad, v manj\u0161em obsegu tudi jelenjad, gamsa in polhe, zaradi katerih celo preiskuje vhode jam in spodmolov, kjer polhi spijo. Ve\u010dji plen zaleze in skokovito napade. Del ga poje takoj, del pa pokrije z listjem in se z ostankom postopno hrani \u0161e ve\u010d dni. S pokrivanjem ga obvaruje pred mrhovinarji iz zraka, kot so na primer krokarji, ne pa pred talnimi mrhovinarji, ki hrano i\u0161\u010dejo po vonju. Med slednjimi je zaradi izvrstnega voha in velikosti uspe\u0161en zlasti medved, ki najde velik del ostankov risovih plenov in jih vse naenkrat poje. Morda se je prav zaradi ve\u010d 100.000-letnega sobivanja z medvedom na\u0161 ris specializiral na razmeroma majhen plen in postal tudi sam manj\u0161i.
Ris je bil v Sloveniji, podobno kot jelenjad, iztrebljen na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Ponovno so ga naselili lovci v zgodnjih 70. letih prej\u0161njega stoletja na Ko\u010devskem. Prva desetletja je uspe\u0161no poselil velik del Slovenije, del Italije in Hrva\u0161ke in tudi obmo\u010dje Rakitne. Zadnja leta pa ima ris velike te\u017eave zaradi preteklega prelova (tudi krivolova) in verjetno parjenja v sorodstvu. Danes je najbolj ogro\u017eeni sesalec v Sloveniji. V celi dr\u017eavi jih \u017eivi 10, morda 15, na obmo\u010dju Rakitne je leta 2013 \u017eivel le \u0161e en ris.<\/p><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Avtorja besedila: dr. Klemen Jerina in dr. Miha Krofel | Foto: M. Krofel<\/p><\/div><\/div><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
Prepoznaj sledi <\/strong>
Zaradi izrazitega izogibanja ljudem, prikritega \u017eivljenja v gozdu in no\u010dne aktivnosti velike zveri v naravi le redko sre\u010damo, la\u017eje pa opazimo znake njihove prisotnosti, kot so stopinje v blatu ali snegu. Stopinje medveda prepoznamo po velikosti (> 8 cm), petih prstih in mo\u010dnih krempljih. Podobne, a bistveno manj\u0161e so le \u0161e stopinje jazbeca. Stopinji risa in volka sta manj\u0161i (\u0161irina 6 do 8 cm) in s po \u0161tirimi prsti. Pri risu za razliko od volka in psa nikoli ne vidimo odtisov krempljev, saj jih med hojo kot ve\u010dina ma\u010dk vpotegne.<\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Raki\u0161ki medvedki Ana in Eva<\/strong>
Na obmo\u010dju Rakitne so raziskovalci z GPS telemetrijskimi ovratnicami spremljali medvedki Ano in Evo. Ana se je kmalu po odlovu odpravila na Javornike pri Sne\u017eniku, kjer je prespala, se drugo leto po kon\u010dani zimi vrnila in ob \u010dasu zorenja koruze zahajala na njive na Ljubljanskem barju, vse do Rakove Jel\u0161e. Eva pa je prava \u00bbRaki\u010danka\u00ab, ve\u010dina \u010dasa pre\u017eivi okoli vasi, zlasti rada se giblje v ostenju med Raki\u0161ko planoto in Borovnico. Obe medvedki sta veliko \u010dasa pre\u017eiveli tik ob vasi in pono\u010di zahajali celo do najbli\u017ejih hi\u0161, a jih pri tem va\u0161\u010dani nikoli niso opazili, kar ka\u017ee, da z medvedom pogosto prihajamo v stik, velike ve\u010dine stikov pa ne opazimo, saj se medved prikrito umakne.<\/p>

\"\"
Karta z lokacijami spremljanih medvedk Ane in Eve<\/p><\/div><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Velike zveri V\u00e9liki trije: medved, volk in ris V okolici Rakitne \u017eivijo vse tri vrste velikih zveri: rjavi medved (Ursus artos), volk (Canis lupus) in ris (Lynx lynx). Koga bo ob njihovi bli\u017eini zajelo strahospo\u0161tovanje, drugi bo pomislil predvsem na te\u017eave zaradi \u0161kod, tretjemu predstavljajo simbol neokrnjene narave in pristen stik z divjino, le malokoga […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":13,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-89","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/89","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=89"}],"version-history":[{"count":18,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/89\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":701,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/89\/revisions\/701"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=89"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}