{"id":88,"date":"2021-09-17T21:00:49","date_gmt":"2021-09-17T21:00:49","guid":{"rendered":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/gozdne-zivali\/"},"modified":"2021-11-09T11:00:53","modified_gmt":"2021-11-09T11:00:53","slug":"gozdne-zivali","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/gozdne-zivali\/","title":{"rendered":"Gozdne \u017eivali"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Gozdne \u017eivali<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

V tiso\u010dletnem zavetju obse\u017enih gozdov<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
Podobno kot ljudje ne moremo \u017eiveti kjerkoli, tudi \u017eivali potrebujejo prostor s to\u010dno dolo\u010denimi lastnostmi, v katerem lahko najdejo hrano, kritje pred plenilci, mrazom in drugimi vremenskimi ekstremi, ter se umaknejo \u010dloveku. Gozdovi se od travnikov in drugih odprtih povr\u0161in razlikujejo po ve\u010d \u017eivljenjskih dejavnikih. V njih so temperature v povpre\u010dju nekoliko vi\u0161je in manj nihajo kot na prostem. Za rastlinojedce je v njih manj hrane, a je je nekaj dostopne tudi pozimi, saj je v gozdu zaradi kro\u0161enj manj snega. V gozdu lahko najdejo varnostno kritje pred \u010dlovekom tudi najve\u010dje \u017eivalske vrste.

V ve\u010djem delu Slovenije vklju\u010dno z Rakitno je prevladujo\u010de naravno rastje gozd. Brez posredovanj \u010dloveka bi pokrival skoraj vso dr\u017eavo. Zato ni presenetljivo, da med \u017eivalstvom prevladujejo skupine in vrste, vezane na gozd, ni pa zna\u010dilnih vrst odprte krajine. V Rakitni iz naselja \u0161e pred nekaj desetletji skoraj ni bilo mo\u010d videti gozda, vendar je osrednja kra\u0161ka planota z ve\u010d strani obdana s strmimi pobo\u010dji in soteskama I\u0161ke in Zale, kjer gozd nikoli ni bil skr\u010den. Raki\u0161ki gozdovi v navezavi s sosednjimi tvorijo obse\u017ena gozdnata obmo\u010dja, ki segajo vse do Ko\u010devskega, Sne\u017enika in naprej do Gorskega Kotarja in Risnjaka na Hrva\u0161kem. Zato je tu \u017eivalstvo dobro ohranjeno in so pre\u017eivele tudi najbolj zahtevne vrste.

Na obmo\u010dju Rakitne stalno \u017eivijo vse avtohtone vrste velikih zveri: medved<\/strong> (Ursus arctos)<\/em>, volk<\/strong> (Canis lupus)<\/em> in ris<\/strong> (Lynx lynx)<\/em>, ki potrebujejo veliko prostora in so praviloma pre\u017eivele le v gozdnatih obmo\u010djih sveta. Njihova sedanja odvisnost od gozda je verjetno rezultat dolgotrajnih vplivov \u010dloveka, ki je zveri tiso\u010dletja preganjal, zatiral, jih lovil in pobijal na vse mogo\u010de na\u010dine. Pre\u017eiveli so le posamezniki, ki so bili bolj pla\u0161ni, se umikali \u010dloveku in \u017eiveli bolj prikrito \u2013 v gozdu.

Med parkljarji je najbolj raz\u0161irjena jelenjad<\/strong> (Cervus elaphus)<\/em>, sledijo srnjad<\/strong> (Capreolus capreolus)<\/em>, gams<\/strong> (Rupicapra rupicapra)<\/em> in divji pra\u0161i\u010d<\/strong> (Sus scrofa)<\/em>. Vse razen gamsa so vsaj deloma vezane na gozd. V njem dobijo pomemben dele\u017e hrane, kot so trave, zeli, grmi\u010dje, mladje in plodovi drevesnih vrst ter varnostno kritje pred zvermi in \u010dlovekom. Gams kot spreten hribolazec ne rabi nujno kritja gozda, saj se ob nevarnosti umakne v stene. Srnjad je tipi\u010dna vrsta gozdnega roba in v najve\u010djih gostotah \u017eivi na podro\u010djih, kjer je gozd razdrobljen. Ko se gozdnatost pove\u010duje, se razmere zanjo slab\u0161ajo, bolj\u0161ajo pa za pra\u0161i\u010da in jelenjad. Na gozd je najbolj vezana jelenjad, zato je med parkljarji na obmo\u010dju Rakitne najpogostej\u0161a. Zara\u0161\u010danje spro\u017ea obse\u017ene spremembe zastopanosti vrst parkljarjev.

Zna\u010dilen gozdni predstavnik malih zveri je kuna zlatica<\/strong> (Martes martes)<\/em>, ki ve\u010dino \u010dasa pre\u017eivi v drevesnih kro\u0161njah. Od kune belice<\/strong> (Martes foina)<\/em>, ki je v celotni Sloveniji mnogo pogostej\u0161a, jo zlahka lo\u010dimo po rumeno obarvanem trebuhu. Gozdna ali divja ma\u010dka<\/strong> (Felis sylvestris)<\/em> \u017ee po imenu \u017eivi v gozdu. Po njej je verjetno dobil ime tudi bli\u017enji Ma\u010dkovec. Med malimi zvermi je najpogostej\u0161a lisica<\/strong> (Vulpes vulpes)<\/em>, pogoste so tudi vse vrste iz skupine kun, vklju\u010dno z jazbecem<\/strong> (Meles meles)<\/em>, po katerem so Raki\u010dani poimenovali del pobo\u010dja pod Nova\u0161ko goro \u2013 Jazbne.<\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Avtor besedila: dr. Klemen Jerina | Foto: Landsat ETM (1), K. Jerina (2), M. Krofel (3), A. Skvar\u010da (4)<\/p><\/div><\/div><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
Gozdnatost mo\u010dno vpliva na zastopanost \u017eivalskih vrst. Grafikon prikazuje relativno pogostnost \u0161tirih domorodnih vrst parkljarjev glede na dele\u017e gozda. Na gozd sta najmanj vezana srnjad in gams, najbolj pa jelenjad, ki je med parkljasto divjadjo v okolici Rakitne najpogostej\u0161a (vir: K. Jerina in sodelavci, 2012).<\/strong><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
Divja (gozdna) ma\u010dka je ime dobila po gozdu.\u00a0<\/strong><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
Kuna zlatica ve\u010dino \u017eivljenja pre\u017eivi v kro\u0161njah dreves.<\/strong><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
POI\u0160\u010cI DESET \u017dIVALI, KI \u017dIVIJO V RAKITNI.
\u00a0\"\"
11. DEL BESEDNE SESTAVLJANKE: \u010cE<\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Gozdne \u017eivali V tiso\u010dletnem zavetju obse\u017enih gozdov Podobno kot ljudje ne moremo \u017eiveti kjerkoli, tudi \u017eivali potrebujejo prostor s to\u010dno dolo\u010denimi lastnostmi, v katerem lahko najdejo hrano, kritje pred plenilci, mrazom in drugimi vremenskimi ekstremi, ter se umaknejo \u010dloveku. Gozdovi se od travnikov in drugih odprtih povr\u0161in razlikujejo po ve\u010d \u017eivljenjskih dejavnikih. V njih so […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":12,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-88","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/88","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=88"}],"version-history":[{"count":18,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/88\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":674,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/88\/revisions\/674"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=88"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}