{"id":82,"date":"2021-09-17T20:58:48","date_gmt":"2021-09-17T20:58:48","guid":{"rendered":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/gozdarstvo-nekoc-in-danes\/"},"modified":"2021-09-28T20:48:40","modified_gmt":"2021-09-28T20:48:40","slug":"gozdarstvo","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/gozdarstvo\/","title":{"rendered":"Gozdarstvo neko\u010d in danes"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Gozdarstvo neko\u010d in danes <\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Od sekire, \u017eivinske vprege in splavov do strojne se\u010dnje <\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Od sekire, \u017eivinske vprege in splavov do strojne se\u010dnje<\/strong><\/p>

\u010clovek je z gozdovi povezan \u017ee od nekdaj. Razlika v u\u010dinkovitosti gozdarskih del v preteklosti in danes pa je ogromna zaradi uporabe razli\u010dnih delovnih sredstev, orodij in na\u010dinov spravila lesa.<\/p>

Spravilo in vleka lesa sta bila vselej povezana z na\u010dinom se\u010dnje. V preteklosti so drevesa najve\u010dkrat podirali s sekiro. Leta 1759, v \u010dasu cesarice Marije Terezije, so dr\u017eavne oblasti priporo\u010dile, naj se pri podiranju drevja uporablja \u017eaga. Glede na debelino drevja so uporabljali eno- ali dvoro\u010dne \u017eage, ki so jih postopno izbolj\u0161evali, da so se med seboj razlikovale predvsem po obliki in funkciji zob. Robidnici, ki je imela vse zobe enake, trikotne, je sledila amerikanka, ki so jo prinesli delavci ob vrnitvi iz Amerike, tej pa kordunka, ki je imela ve\u010d vrst zob za rezanje in izmetavanje \u017eaganja.<\/p>

Na\u010din spravljanja lesa s poseke do \u017eage ali skladi\u0161\u010da je bil odvisen od sortimenta, \u010dasa spravila, zlasti pa od lege in oblike tal. Iz gozdov, ki so te\u017eili k teko\u010dim vodam, so les ve\u010dinoma splavljali po potokih in rekah do \u017eag, skladi\u0161\u010d, cest ali \u017eeleznice. Iz raki\u0161kih gozdov so veliko lesa, zlasti drv, plavili po reki I\u0161ki in Zali. Les v obliki hlodov in klafter so zvlekli do struge in ga zlo\u017eili v velike skladovnice za podpornimi koli. Ob visoki vodi po jesenskih de\u017eevjih ali spomladanski odjugi so kole spodnesli, da je les zgrmel v dero\u010do reko in plul do I\u0161ke vasi, kjer so ga prestregli leseni piloti, na gosto zabiti v dno struge. Po njih se ta kraj \u0161e danes imenuje Grabljice. Med potjo je marsikateri kos obti\u010dal. Da so ga z dolgim drogom in kavlji spravili naprej, je bilo treba tudi do ramen v vodo. Ker ljudje niso znali plavati, voda pa je bila dero\u010da in pogosto ledeno mrzla, je bilo plavljenje lesa \u017eivljenjsko nevarno delo. Pri Grabljicah so les bodisi nalo\u017eili na vozove, bodisi zvezali v splave in jih po Ljubljanici spustili do Ljubljane, v\u010dasih pa celo po Savi do Zemuna pri Beogradu, kjer je bila avstrijska meja. Raki\u0161ka drva naj bi bila med Ljubljan\u010dani visoko cenjena, saj so med plavljenjem potemnela in so zato nekoliko spominjala na oglje.<\/p>

V teh krajih so les spravljali in preva\u017eali tudi s pomo\u010djo \u017eivine. Za to so uporabljali konje in vole. Te\u017eke, delovne konje, ki so jim rekli hladnokrvni konji, so najve\u010dkrat kupovali v Slavoniji, \u0110akovu in Bjelovarju, ter v Kr\u0161kem. Vozniki vozov so se imenovali furmani. Od konca 15. stoletja je bilo furmanstvo pomembna dejavnosti kme\u010dkega prebivalstva. Prometnica za transport lesa iz raki\u0161kih gozdov je bila \u00bbjamborna cesta\u00ab, na kateri pravkar stojite. Bila je polo\u017enej\u0161a, z manj ovinki in zato tudi primernej\u0161a za prevoz dolgih ladijskih jamborov. Poleg jamborov so v pristani\u0161\u010da vozili tudi ladijski les za druge potrebe (kobilice, bordonali itd.) ter pridelke in izdelke iz bli\u017enjih in bolj oddaljenih krajev.<\/p>

V okolici Rakitne so pred dobrimi 100 leti posekali 70-metrsko jelko. Iz nje so stesali 64 m dolg srednji jambor za trojambornik slovenskega ladjarja Henrika Angela Jazbeca iz Trsta in ga v enem kosu po \u00bbjamborni cesti\u00ab s pomo\u010djo 8 parov konj ali volov prepeljali do tr\u017ea\u0161ke ladjedelnice Sv. Marko.<\/p>

V drugi polovici prej\u0161njega stoletja se je delo v gozdu mo\u010dno spremenilo. V za\u010detku 60. let so zaropotale prve motorne \u017eage. V primerjavi z dana\u0161njimi so bile okorne in te\u017eke ter zaradi mo\u010dnega tresenja tudi \u0161kodljive za zdravje. Dolgo priljubljena kontra \u0161tilarca je na primer tehtala 15 kg in je spodnesla marsikaterega le za trenutek neprevidnega seka\u010da. Kljub temu so bile motorne \u017eage hitro sprejete, saj so za nekajkrat pove\u010dale u\u010dinke pri delu. Prvi traktorji so zahrumeli v 70. letih in iz gozdov izrinili vole in konje.<\/p>

V za\u010detku 21. stoletja so v Sloveniji za\u010deli uvajati strojno se\u010dnjo, ki je skorajda odpravila fizi\u010dno delo v gozdu in mo\u010dno pomno\u017eila u\u010dinkovitost. Stroj za se\u010dnjo je nadomestil celo \u010deto seka\u010dev. Danes strojnik iz kabine stroja z ro\u010dicami krmili podiranje, obvejevanje in razrez drevja na primerne sortimente. Les se do cest spravlja z zgibnimi polprikoli\u010darji z vgrajeno nakladalno napravo. V Rakitni najnovej\u0161a gozdarska mehanizacija doslej \u0161e ni bila uporabljena, a verjetno bodo motorne \u017eage kmalu postale zgodovina.<\/p><\/div><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Zasek s sekiro med ro\u010dnim podiranjem drevja<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Ostanki grabelj za prestrezanje hlodov v I\u0161kem vintgarju<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Stroj za se\u010dnjo v akciji <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Zemljevid krajev ljudskega izro\u010dila o jamborni cesti<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Spravilo lesa s pomo\u010djo konjev (foto: Janez Levstek)<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

KAJ IMAJO SKUPNEGA JAMBORI IN RAKITNA?
a) PO RAKI\u0160KEM JEZERU SO SE VOZILI Z JADRNICAMI.
b) IZ RAKI\u0160KIH GOZDOV SO V TRST VOZILI LES ZA JAMBORE.
c)V PRETEKLOSTI JE NA OBMO\u010cJU DANA\u0160NJEGA JEZERA NASEDLA JAMBORNICA.<\/p>

5. DEL BESEDNE SESTAVLJANKE: LEP<\/p><\/div><\/div><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Zgodilo se je pred 120 leti<\/strong><\/h2>

REKORDNI JAMBOR \u2013 vrhunski podvig raki\u0161kih furmanov<\/strong><\/p>

Vihar je novembra leta 1893 pri Belearih mo\u010dno po\u0161kodoval eno najlep\u0161ih jadrnic v Sredozemlju, ki je bila v lasti enega najpremo\u017enej\u0161ih tr\u017ea\u0161kih Slovencev, ladjarja Henrika Angela Jazbeca. Ladja je bila zelo po\u0161kodovana, odlomljen je bil tudi glavni jambor. Jadrnico<\/p>

so le zasilno usposobili in jo odpeljali v mati\u010dno pristani\u0161\u010de v Trstu. Preden se je jadrnica vrnila, je Jazbec za\u010del iskati nov jambor. Od okrajnega gozdarja v Ljubljani je izvedel za mnenje raki\u0161kega logarja, da bi tak jambor lahko dobili v gozdu kmeta Janeza Opeke, Jur\u010dnikovega, v Rakitni 44. 15. decembra se je pri Opeki oglasil sam gospod Jazbec. Po uspe\u0161nih pogajanjih je orja\u0161ka hoja naslednji dan padla v dolini pod Selanom.
\u010cez sedem dni je bila hoja okle\u0161\u010dena in olupljena. Jambor je bil presenetljivo dolg (kar 64 m) in je imel ve\u010d kot 9 kubi\u010dnih metrov. Vsi Raki\u010dani so hodili gledat to hojo kot nekak\u0161en \u010dude\u017e. Zaradi izjemnih mer so se za\u010dela ponovna pogajanja. Dogovorili so se, da bo kupec pla\u010dal obi\u010dajne stro\u0161ke tovornine in pa \u0161e vse dodatne vprege od Cerknice do Se\u017eane. Najte\u017eji del, do Cerknice, pa je \u0161el v breme kmeta Opeke. Kar tri dni so rabili, da so jambor pripeljali v vas. Dobili so \u0161tiri preme na zelo visokih kolesih, kajti jambor se ni smel drgniti po tleh. Od Rakitne do Bezuljaka so rabili kar 2 dneva, na kolesa so nataknili grobe sani. V strmino je deblo vleklo kar 8 parov volov, pomagalo pa je ve\u010d kot 30 Raki\u010danov. Do Cerknice je nato \u0161lo la\u017eje. Za ta del so rabili le pol dneva. Proti Rakeku so nato vlekli z \u0161estimi pari konj. Te\u017eave so bile pri \u017eelezni\u0161kem podvozu, kjer je pri odmikanju pomagalo kar 40 ljudi. Do Planine je \u0161lo nato gladko. Cesta \u010dez Ka\u010dje Ride je preve\u010d ovinkasta in zato so peljali \u010dez Graben proti Strmici, tam so zopet uporabili vole. Za odsek od Planine do Studenega so porabil ves dan in \u0161e del no\u010di. V Studenem so nato tudi prespali. Naslednji dan so vsi prebivalci pomagali pri prevozu skozi vas. V neki o\u017eini med hi\u0161ami pa se je jambor zagozdil. Odbili so del vogala hi\u0161e, da so lahko pri\u0161li skozi. To se menda vidi \u0161e danes. Do Belskega so nato vlekli s \u0161estimi pari konj, \u010dez Vrh v Landol pa so zopet uporabili vole, ravno tako pa tudi na klancu pri Seno\u017ee\u010dah.
Po dolgih tednih napornega potovanja je 24. januarja 1894 jambor prispel v ladjedelnico Svetega Marka. Ljudje so stali vse od vhoda v Trst do ladjedelnice. Tako ogromnega jambora tudi Tr\u017ea\u010dani niso \u0161e videli. Ve\u010d dni pred prihodom konvoja v posamezno vas na poti so prispele govorice o jamboru, vsepovsod so ga imenovali po\u0161ast. Govorice o neznanskem jamboru pa so bile zelo \u017eive \u0161e desetletja po dogodku. Raki\u010dani so se nato vra\u010dali domov, nekateri z vlakom do Ljubljane, ve\u010dina pa s konji. Ko so prespali v Bajti, stari furmanski gostilni pri Senadolicah, so bili zelo dobre volje. Seveda so ga imeli malo tudi pod kapo. Govorili so, da so peljali jambor za prekrasno ladjo, po angle\u0161ko se je imenovala Beechdale, kar pomeni bukova dolina. Nekdo pa je Raki\u010dane naplahtal, da se jadrnica imenuje Bitch Dale ali Kurbja dolina in ko so se vra\u010dali domov, so to ime razstrosili po vseh gostilnah ob poti. Jambore so vozili v Trst \u0161e vse do leta 1937, prihajali pa so iz Blok, Sodra\u017eice in Cerknice. Dolgi so bili ve\u010dinoma do 35 metrov, najve\u010d pa do 50 metrov. Prevoz raki\u0161kega jambora je bil rekorden in prvovrsten podvig raki\u0161kih fumanov, ki ne sme oditi v pozabo.<\/p>

\u010clanek je bil objavljen v Barjanskem listu novembra 2013. Povzet je po \u010dlanku Miroslava Pahorja \u00bbPot nekega jambora\u00ab, v: Informator Splo\u0161ne plovbe Piran, let. XXII, \u0161t. 3, avgust 1981, str. 43-49.<\/p>

Besedilo: Darko Jerina<\/p>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Avtorja besedila: Sa\u0161a Rus in dr. Klemen Jerina | Foto: Muzej novej\u0161e zgodovine Ljubljana (1-4), G. Kova\u010di\u010d (3), V. Marin (5) | Karta: I. Hajnal, vir: “Po jamborni cesti…v mesto na peklu” (2)<\/p><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Gozdarstvo neko\u010d in danes Od sekire, \u017eivinske vprege in splavov do strojne se\u010dnje Od sekire, \u017eivinske vprege in splavov do strojne se\u010dnje \u010clovek je z gozdovi povezan \u017ee od nekdaj. Razlika v u\u010dinkovitosti gozdarskih del v preteklosti in danes pa je ogromna zaradi uporabe razli\u010dnih delovnih sredstev, orodij in na\u010dinov spravila lesa. Spravilo in vleka […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":6,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-82","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/82","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=82"}],"version-history":[{"count":34,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/82\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":361,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/82\/revisions\/361"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=82"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}