{"id":81,"date":"2021-09-17T20:58:41","date_gmt":"2021-09-17T20:58:41","guid":{"rendered":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/gozdni-rob\/"},"modified":"2021-09-28T20:34:49","modified_gmt":"2021-09-28T20:34:49","slug":"gozdni-rob","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/gozdni-rob\/","title":{"rendered":"Gozdni rob"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Gozdni rob <\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Prizori\u0161\u010de spopadov, ukan in so\u017eitja med rastlinami in \u017eivalmi <\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Rastline in \u017eivali so povezane na mnoge zanimive na\u010dine. Rastline predstavljajo osnovno hrano ve\u010dini \u017eivalskih vrst, od komaj vidnih \u017eu\u017eelk do jelenov. Be\u017eati ne morejo, a so razvile \u0161tevilne druge za\u0161\u010dite: vsiljivca zalijejo s smolo, mu uni\u010dijo simbionte v prebavnem traktu, pe\u010dejo, bodejo, so neprijetnega okusa ali celo strupene. \u017divali jim sku\u0161ajo kljubovati z nevtralizacijo njihovih strupov, z oro\u017eenelim, na trne neob\u010dutljivim nebom, dolgim gobcem in celo s skupinskimi koordiniranimi napadi, kjer se posamezniki \u017ertvujejo za pre\u017eivetje vrste, kot je zna\u010dilno za podlubnike ob napadu iglavcev.<\/p>


Ta vojna je neskon\u010dna, lahko pa preide v sodelovanje z obojestranskimi koristmi. \u017du\u017ekocvetne rastlinske vrste so popolnoma odvisne od opra\u0161evalcev, med katerimi so pri nas pomembne \u017eu\u017eelke, v toplej\u0161ih podnebjih pa tudi pti\u010di in sesalci. Pomembna oblika sodelovanja je zoohorija ali raznos semen rastlinskih vrst, ki ga opravljajo \u017eivali. \u017divali pojedo seme rastlin, ga iztrebijo ter s tem prenesejo in hkrati pognojijo.<\/p>

Semena prena\u0161ajo tudi na dlaki ali perju. Nekatere si pripravljajo zaloge plodov in semen in nanje pozabijo ali pa ne do\u010dakajo dni, ko bi jih lahko u\u017eile. Za usluge, kot sta opra\u0161evanje in raznos semena, rastline ponujajo \u017eivalim sladki nektar, slastno mesnato ovojnico ploda ali druge u\u017eitne dele.<\/p>

Gozd na svojem robu prek grmovnih vrst postopno prehaja v travnik. Pestrost rastlinskih in \u017eivalskih vrst je tukaj velika, saj se na majhnem podro\u010dju stikajo gozdne, robne in travni\u0161ke vrste. Zaradi obilice svetlobe je hranilna vrednost in produktivnost pritalnih rastlin pogosto ve\u010dja kot pod zastorom gozda. Rastline ni\u017eje rasti so obenem na dosegu gobca, smr\u010dka in kljuna. Mnogim \u017eivalskim vrstam, na primer parkljarjem je gozdni rob nadvse privla\u010den, ker nudi mo\u017enost hitrega umika v zavetje gozda in oblico hrane v bogati grmovni rasti in travni\u0161ki pa\u0161i. Gozdni rob je prava arena za opazovanje odnosov med rastlinskimi in \u017eivalskimi vrstami. Prilagoditve na te odnose so opazne pri skoraj vseh rastlinah.<\/p>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\"\"<\/figure>

\u0160ipek (Rosa sp.)<\/h3>

\u017du\u017ekocvetna zoohorna vrsta. Njeni glavni razna\u0161alci so ve\u010dje vrste ptic, ki pogoltnejo cel plod, da ostane nepo\u0161kodovan. Pod sladko zunanjo ovojnico plodov, iz katerih kuhamo marmelado, se skrivajo oglata semena in polno bode\u010dih pali\u010dic, ki odvra\u010dajo tiste vrste \u017eivali, ki bi za razliko od pti\u010dev plod pre\u017eve\u010dile in s tem uni\u010dile njegovo seme. Tako rastline same izbirajo ustrezne razna\u0161alce.<\/p><\/div><\/div>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\"\"<\/figure>

\u010crni trn (Prunus spinosa)<\/h3>

Grmovna vrsta, pogostej\u0161a na toplih legah. \u017de njeno slikovito ime pove, da je porasla s trni, ki so zelo trdi in dolgi tudi do nekaj centimetrov. Ta \u017eu\u017ekocvetka ima bele cvetove. Njeni plodovi so podobni majhnim slivam, s slivo je tudi v sorodu. Ve\u010d njenih lastnosti pri\u010da, da je vrsta zoohorna. Ko\u0161\u010dica v plodu je podobno kot pri doma\u010di \u010de\u0161nji trda, okrogla in gladka brez robov, da seme ob prehodu skozi prebavni trakt ne po\u0161koduje razna\u0161alca ter da ostane tudi samo nepo\u0161kodovano in ohrani kaljivost. Dokler je seme nezrelo, je zunanji mesnati del ploda, ki je vaba za \u017eivali, trpek, ko dozori, pa postane slasten. Spremeni se tudi njegov videz \u2013 prej poprhnjeno vo\u0161\u010dena ovojnica postane sijo\u010de \u010drna in \u017ee na dale\u010d vabi razna\u0161alce: \u00bbMoje seme je zrelo, pridite!\u00ab\n<\/p><\/div><\/div>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\"\"<\/figure>

\u010ce\u0161min (Berberis vulgaris) <\/h3>

Pogosta grmovna vrsta gozdnega roba. S trni na poganjkih se \u0161\u010diti pred objedanjem. Na osvetljenih delih rastline, ki so najbolj izpostavljeni, so z bodicami mo\u010dno obrasli tudi robovi listov. \u017divorumeni cvetovi nedvoumno pri\u010dajo, da vrsto opra\u0161ujejo \u017eu\u017eelke. \u010ce\u0161min je za u\u010dinkovitej\u0161e opra\u0161evanje razvil zanimiv mehanizem. Pra\u0161niki se na dotik v trenutku sklenejo in s tem ob pristanku \u017eu\u017eelke nanjo nanesejo pelod. \u010ce\u0161min je tudi zoohorna vrsta. Njegove \u017eivorde\u010de podolgovate plodove, ki rastejo v grozdih, razna\u0161ajo predvsem pti\u010di, zaradi izrazitega kislo-sladkega okusa jih cenimo tudi ljudje.\n<\/p><\/div><\/div>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\"\"<\/figure>

Navadna leska (Corylus avellana)<\/h3>

Njeno seme razna\u0161ajo mali glodavci, na primer veverice in mi\u0161i ter ve\u010d vrst ve\u010djih ptic, zlasti \u0161oje in druge vrste iz skupine vranov. Del semen pojedo in s tem uni\u010dijo, del pa prihranijo za \u010das, ko je v naravi manj hrane, vendar vseh \u00bbshrambic\u00ab kasneje ne najdejo. Koti\u010dkov s pozabljenimi le\u0161niki ni te\u017eko najti. Pozno poleti na seno\u017eetih vzklijejo skupinice lesk, ki so lahko tudi do sto metrov oddaljene od najbli\u017ejega grma.<\/p><\/div><\/div>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\"\"<\/figure>

Glog (Crataegus monogyna)<\/h3>

\u017du\u017ekocvetna zoohorna grmovna vrsta. Pred objedanjem se \u0161\u010diti s trnjem in zelo obilnimi trnastimi poganjki na mestih, kjer je bila po\u0161kodovana.<\/p><\/div><\/div>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\"\"<\/figure>

Pegasti ka\u010dnik (Arum maculatum)<\/h3>

Ve\u010dletna zelnica, ki se pred objedanjem \u0161\u010diti z bode\u010dimi kristali v notranjosti listov. V u\u010dinkovitost za\u0161\u010dite se brez dolgotrajnih posledic prepri\u010damo, \u010de nekaj minut \u017eve\u010dimo del lista. Zaradi svoje zna\u010dilne obarvanosti je rastlina hitro prepoznavna in \u017ee na ta na\u010din odvra\u010da potencialne plenilce: \u00bbJaz sem tista, ki pe\u010dem!\u00ab<\/p><\/div><\/div>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t \n \t \t

Avtor besedila: dr. Klemen Jerina | Avtor fotografij: Robert Brus (1-4, 6), F. Polj\u0161ak (5)<\/p> \t <\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Gozdni rob Prizori\u0161\u010de spopadov, ukan in so\u017eitja med rastlinami in \u017eivalmi Rastline in \u017eivali so povezane na mnoge zanimive na\u010dine. Rastline predstavljajo osnovno hrano ve\u010dini \u017eivalskih vrst, od komaj vidnih \u017eu\u017eelk do jelenov. Be\u017eati ne morejo, a so razvile \u0161tevilne druge za\u0161\u010dite: vsiljivca zalijejo s smolo, mu uni\u010dijo simbionte v prebavnem traktu, pe\u010dejo, bodejo, so […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":5,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-81","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/81","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=81"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/81\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":318,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/81\/revisions\/318"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=81"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}