{"id":79,"date":"2021-09-17T20:58:27","date_gmt":"2021-09-17T20:58:27","guid":{"rendered":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/geologija-in-nastanek-rakiske-planote\/"},"modified":"2021-09-17T22:50:00","modified_gmt":"2021-09-17T22:50:00","slug":"geologija-in-nastanek-rakiske-planote","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/geologija-in-nastanek-rakiske-planote\/","title":{"rendered":"Geologija in nastanek Raki\u0161ke planote"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Geologija in nastanek Raki\u0161ke planote<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Pogled v milijone let nazaj<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Starost in sestava kamnin<\/strong><\/p>

Raki\u0161ka planota je del zunanjih Dinaridov, ki jih v ve\u010dini sestavljajo kamnine srednjega zemeljskega veka, mezozoika (\u010das pred 250 do 65 milijoni let). V mezozoiku je bilo to obmo\u010dje morska plitvina ob robu kontinenta. V njej so se kopi\u010dile karbonatne usedline, ki so se kasneje preoblikovale v apnenec in dolomit. Apnenec pove\u010dini tvori mineral kalcit (kalcijev karbonat), dolomit pa mineral dolomit (kalcijev magnezijev karbonat). Karbonatne usedline so nastale iz skeletov morskih \u017eivali (koral, foraminifer, mehku\u017ecev), a kalcijev karbonat se izlo\u010da tudi kot posledica metabolizma morskih \u017eivali in neposredno kemi\u010dno. Ve\u010dina apnenca je biogenega izvora, debeli skladi kamnine so nastali iz neko\u010d \u017eivih bitij.<\/p>

Najstarej\u0161e kamnine na obmo\u010dju Raki\u0161ke planote so iz za\u010detka mezozoika, spodnjega triasa. To so razli\u010dne oblike dolomita, ki jih najdemo jugovzhodno, vzhodno in severno od Rakitne. Stare so med 250 in 245 milijoni let. Njihov nastanek sega v obdobje, ki je sledilo najbolj uni\u010dujo\u010demu mno\u017ei\u010dnemu izumrtju, ko je izginilo kar 96 % vseh tedanjih morskih vrst in 70 % kopenskih vreten\u010darjev in se je \u017eivljenje na zemlji intenzivno obnavljalo. Dolomit prevladuje tudi v kamninah srednjega triasa (\u010das pred 245 do 215 milijoni let) in zgornjega triasa (\u010das pred 215 do 200 milijoni leti). V obdobju zgornjega triasa je na tem obmo\u010dju nastala do ve\u010d kilometrov debela skladovnica karbonatnih kamnin. Iz tega obdobja izvira glavni dolomit kot najbolj raz\u0161irjena kamnina na obmo\u010dju Raki\u0161ke planote. Razprostira se zahodno in severno od vasi.<\/p>

Triasu je sledilo obdobje jure, v katerem je nekdaj enotna karbonatna platforma razpadla na ve\u010d manj\u0161ih enot. Iz tistega obdobja (\u010das pred 200 do 175 milijoni let) izvirajo jurski oolitni apnenci in dolomiti, ki se raztezajo med Krimom in Podpe\u010djo. Vsebujejo majhne, praviloma do 2 mm velike kroglice, ki so nastale, ko se je kalcijev karbonat koncentri\u010dno izlo\u010dal in se nabiral okoli kristalizacijskega jedra. V obdobju spodnje jure je nastal tudi znameniti apnenec iz Podpe\u010di, ki ga prepoznamo po dolgih, belih presekih litoidnih \u0161koljk v \u010drnem kamnu. Te \u0161koljke so \u017eivele v plitvih blatnih lagunah z malo kisika.<\/p>

Tektonika<\/strong><\/p>

\u0160ir\u0161e obmo\u010dje med Rakitno in Ljubljanskim barjem seka ve\u010d prelomov v zna\u010dilni dinarski smeri, SZ\u2013JV. Glavna sta \u017eelimeljski in borovni\u0161ki prelom, skozi Rakitno pa poteka raki\u0161ki prelom, ki je omogo\u010dil nastanek kra\u0161kega polja na Rakitni. (Ve\u010d o tem na tabli \u0161t. 17.) Krimsko hribovje in raki\u0161ko grudo na severu omejuje Ljubljansko barje. To je tektonska udorina, ki se je v zadnjih dveh milijonih let ugreznila za ve\u010d sto metrov in se \u0161e vedno ugreza za ve\u010d kot meter na tiso\u010dletje. Hitro ugrezanje barja botruje tudi razvoju povr\u0161inske re\u010dne mre\u017ee. Reki I\u0161ka in Zala ter potok Pru\u0161nica, pritok Borovni\u0161\u010dice, sledijo ugrezanju barja in so v nekdaj enotno planoto vrezali ve\u010d sto metrov globoke kanjone.<\/p>

Vode na Raki\u0161ki planoti<\/strong><\/p>

Povr\u0161inski dotoki Raki\u0161kega polja se zbirajo na manj prepustnih, predvsem spodnje triasnih kamninah, na njegovem jugovzhodnem, ju\u017enem in zahodnem obrobju in tudi na samem polju. Stalnih in ob\u010dasnih izvirov je ve\u010d kot dvajset. Vode se ve\u010dinoma stekajo v raki\u0161ki Graben, ki z Rakitne odteka skozi niz po\u017eiralnikov v Ponikvah nedale\u010d od vasi. V tem delu odtekata tudi dva ob\u010dasna potoka izpod Novakov in \u017dotovega gri\u010da.<\/p>

Poznavanje vodnih povezav je izjemnega pomena za dolo\u010ditev varstvenih pasov vodnih virov. V ponore spustimo majhno koli\u010dino ljudem in \u017eivalim nenevarnih barvil, katerih prisotnost na izviru dolo\u010dimo z ob\u010dutljivimi terenskimi in laboratorijskimi instrumenti.<\/p>

Sledilni poskusi s fluorescentnimi barvili so pokazali, da voda iz Raki\u0161kega kra\u0161kega polja napaja vodonosnike Ljubljanskega barja med Podpe\u0161kim jezerom, Podpe\u010djo in Kamnikom pod Krimom. Barvilo se je v dobrem dnevu pojavilo v bruhalniku Pod \u0160tango na kra\u0161kem prelivnem polju med Dolenjo Brezovico in Preserjem. Hitrost toka je bila skoraj 200 m\/h, kar ka\u017ee, da se voda pretaka po dobro prevodnih kra\u0161kih kanalih.<\/p>

Na vzhodnem in zahodnem robu se v Raki\u0161ko planoto ostro zarezujejo pritoki Zale in Pru\u0161nice. Kljub velikemu strmcu med planoto in vodotoki voda iz polja \u0161e vedno odteka podzemno proti Ljubljanskemu barju na severu. I\u0161ka in Zala s pritoki bosta v geolo\u0161ki prihodnosti \u0161e naprej postopno s strani odjedali planoto. Zato bo verjetno vse ve\u010dji dele\u017e vode odtekal v obe reki, \u010dedalje manj pa se je bo stekalo v raki\u0161ki Graben.<\/p><\/div><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Avtor besedila: dr. Franci Gabrov\u0161ek
Karta: dr. Franci Gabrov\u0161ek
Fotografije: B. Otoni\u010dar (2), U. Lipovec (3)<\/p>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Digitalni model reliefa obmo\u010dja med Raki\u0161ko planoto in Ljubljanskim barjem z osnovnimi geolo\u0161kimi, hidrolo\u0161kimi in kra\u0161kimi zna\u010dilnostmi.<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Oolitni apnenec<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Podpe\u0161ki marmor<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Zgodbe o po\u017eiralnikih<\/strong><\/p>

Ljudje so \u017ee od nekdaj ugibali, kam te\u010de voda, \u0161e posebej tam, kjer izginja v podzemlje. O tem pojavu je povsod na krasu nastalo nemalo ljudskih zgodb. Raz\u0161irjena je zgodba o deklici, ki naj bi izginila v po\u017eiralniku, njene kitke pa naj bi kasneje na\u0161li na ni\u017eje le\u017ee\u010dem izviru, ali pa tista o nesre\u010dni volovski vpregi, katere jarem naj bi prav tako na\u0161li na izviru. Izpeljanki obeh zgodb obstajata tudi v Rakitni. Jarem volovske vprege, ki naj bi jo po\u017erlo brezno pri hi\u0161i \u00bbPri Jezercu\u00ab, in kitke pogre\u0161ane deklice naj bi na\u0161li pod bruhalnikom pri Dolenji Brezovici. Te zgodbe so seveda izmi\u0161ljene, a vodne povezave, o katerih govorijo, so velikokrat pravilne.<\/p><\/div><\/div><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Geologija in nastanek Raki\u0161ke planote Pogled v milijone let nazaj Starost in sestava kamnin Raki\u0161ka planota je del zunanjih Dinaridov, ki jih v ve\u010dini sestavljajo kamnine srednjega zemeljskega veka, mezozoika (\u010das pred 250 do 65 milijoni let). V mezozoiku je bilo to obmo\u010dje morska plitvina ob robu kontinenta. V njej so se kopi\u010dile karbonatne usedline, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":3,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-79","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/79","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=79"}],"version-history":[{"count":27,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/79\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":250,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/79\/revisions\/250"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=79"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}