{"id":77,"date":"2021-09-17T20:58:11","date_gmt":"2021-09-17T20:58:11","guid":{"rendered":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/zgodovina-rakitne\/"},"modified":"2021-09-17T21:19:47","modified_gmt":"2021-09-17T21:19:47","slug":"zgodovina-rakitne","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/zgodovina-rakitne\/","title":{"rendered":"Zgodovina Rakitne"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Zgodovina Rakitne<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Od zaprtosti, prek pretresov do novega razvoja<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Prva navzo\u010dnost \u010dloveka na obmo\u010dju Rakitne je izpri\u010dana v obdobju koli\u0161\u010darske kulture. Koli\u0161\u010darji so uporabljali jamo Ihrovica, ki se nahaja na pobo\u010dju pod Krim\u010dkom in nad naseljem Brezovica pri Borovnici, kot lovsko in bivalno postojanko. V jami so bili najdeni ostanki glinenih posod in ute\u017ei iz obdobja okoli leta 2400 pr. n. \u0161t.<\/p>

V poznem rimskem obdobju, med 3. in 5. stoletjem so Rimljani imeli voja\u0161ko posadko na zapornem zidu med Nova\u0161ko goro in Av\u0161nikom, da je branila eno od stranskih poti na prehodu iz Panonske kotline in Balkana v Italijo. Ponekod je \u0161e vedno mogo\u010de videti njeno traso. Posadke, ki so \u0161tele do 20 mo\u017e, so tu verjetno bivale le za\u010dasno. Prihajale so iz bli\u017enjih mest, Emone (Ljubljane) in Nauporta (Vrhnike). Kme\u010dka poselitev Raki\u0161ke planote v tem \u010dasu ni znana.<\/p>

Rakitna je dobila stalne naseljence verjetno v 12., najkasneje pa v 13. stoletju, v obdobju vi\u0161inske kolonizacije. Takrat so fevdalni gospodje naseljevali svoje podlo\u017enike na nova, hribovska obmo\u010dja, da so tako pove\u010dali vrednost svoje zemlje in pridobili ve\u010d dajatev. Raki\u0161ka planota je pripadala Kartuziji Bistra, ki je bila ustanovljena leta 1255, Rakitno pa pisni vir prvi\u010d omenja deset let kasneje. Sprva je bila tu verjetno gozdarska postojanka, zatem so ljudje postopno \u0161irili obdelavo zemlji\u0161\u010d in izkr\u010dili gozdove.<\/p>

Po izro\u010dilu naj bi se v Rakitni v \u010dasu voja\u0161ke \u0161iritve Osmanskega imperija med 15. in 17. stoletjem naselilo nekaj uskokov, ju\u017enoslovanskih beguncev pred Turki. O tem bi lahko pri\u010dali tudi ime zaselka Novaki in nekateri priimki, na primer Likovi\u010d.<\/p>

Dolga stoletja so Raki\u010dani \u017eiveli od prete\u017eno samooskrbnega kmetovanja, gozdarstva in na kmetijstvo vezanih obrti. Denarno gospodarstvo se je za\u010delo hitreje \u0161iriti v te kraje po razglasitvi Trsta in Reke za svobodni luki (1719). Iz raki\u0161kih gozdov so pridobivali les za gradbeni\u0161tvo in ladjedelni\u0161tvo. Pot, po kateri so tovorili jamborni les proti Trstu, se imenuje jamborna cesta. Drugo prometnico sta predstavljali reki Zala in I\u0161ka. Gozdarji so zvlekli hlode v grapo in po\u010dakali na de\u017eevje. Ko so se hlodi ujeli v grabljice v I\u0161ki vasi, so jih bodisi nalo\u017eili na vozove, bodisi zvezali v splave in jih po Ljubljanici spustili do Ljubljane, v\u010dasih pa celo po Savi do Zemuna pri Beogradu, kjer je bila avstrijska meja.<\/p>

Druga polovica 19. stoletja je prinesla kapitalizem in velike spremembe tradicionalne va\u0161ke skupnosti. Leta 1848 je bila razgla\u0161ena zemlji\u0161ka odveza, s katero so kmetje dobili osebno svobodo in lastni\u0161tvo svoje zemlje. A lastni\u0161tvo je bilo krhko. Odlo\u010dilno besedo na vasi so kmalu dobili lesni trgovci in ve\u010dji posestniki, \u0161tevilni ostali pa so zabredli v dolgove, tudi zaradi visokih davkov. Dolgove so pogosto vra\u010dali z zemlji\u0161\u010di, ko so obubo\u017eali, pa z dnino. Dograditev ju\u017ene \u017eeleznice Dunaj \u2013 Trst (1857) je prinesla industrializacijo mest in prevlado industrijskih potro\u0161nih izdelkov. To je spodkopalo tradicionalne obrtni\u0161ke in prevozni\u0161ke poklice in s tem mo\u017enosti zaslu\u017eka za tiste pode\u017eelane, ki so imeli malo ali ni\u010d zemlje. V nekaj desetletjih se je pode\u017eelsko prebivalstvo mo\u010dno razslojilo in lastni\u0161tvo zemlji\u0161\u010d se je znatno prerazporedilo.<\/p>

Raki\u010dani so za\u010deli iskati delo v drugih krajih. V bli\u017eini so bile na voljo le ob\u010dasne prilo\u017enosti za zaposlitev ob gradnji javne infrastrukture. Mnogi so hodili kot gozdarji in tesa\u010di tramov na sezonsko delo po Sloveniji in \u0161ir\u0161e, vse do Slavonije. Druga mo\u017enost je bilo izseljevanje v razvijajo\u010da se mesta, zlasti pa v tujino. Konec 19. stoletja in v prvih desetletjih 20. stoletja je v tujino od\u0161lo vsaj 100 Raki\u010danov, od teh kar tri \u010detrtine v ZDA.<\/p><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

Avtor besedila: dr. Gorazd Kova\u010di\u010d | Foto: Matija Kova\u010di\u010d (4-7)<\/p>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Sredi\u0161\u010de Rakitne pred 1. svetovno vojno.<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Kolovoz Ljubljana \u2013 Rakitna, 1929 ali 1930.<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Poskusna zajezitev jezera, 1962.<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Pogled iz sredi\u0161\u010da Rakitne na golo Nova\u0161ko goro, 1932.<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Pogled iz sredi\u0161\u010da Rakitne na golo Nova\u0161ko goro, 1932.<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Ro\u010dna ko\u0161nja v strmini, 1972.<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodovina Rakitne Od zaprtosti, prek pretresov do novega razvoja Prva navzo\u010dnost \u010dloveka na obmo\u010dju Rakitne je izpri\u010dana v obdobju koli\u0161\u010darske kulture. Koli\u0161\u010darji so uporabljali jamo Ihrovica, ki se nahaja na pobo\u010dju pod Krim\u010dkom in nad naseljem Brezovica pri Borovnici, kot lovsko in bivalno postojanko. V jami so bili najdeni ostanki glinenih posod in ute\u017ei iz […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-77","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/77","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=77"}],"version-history":[{"count":39,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/77\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":162,"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/77\/revisions\/162"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/rakitna.si\/ucna-pot\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=77"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}