Mokrišča

Bogastvo življenja

Bogastvo življenja
Mokrišča so najbolj pestri ekosistemi na našem planetu. Pojavljajo se v številnih oblikah, za vse pa je značilna prisotnost vode. Voda je lahko sladka, polslana ali slana, stalna ali presihajoča. Zemljo lahko popolnoma prekriva, ali pa sega le tik do površja tal. Med mokrišča sodijo močvirja, barja, šotišča, poplavni gozdovi, pa tudi presihajoča in plitva jezera, bregovi rek, bibavični pas ter obalni predeli morij, kjer globina vode ob oseki ne presega šest metrov ter jame s stoječo ali tekočo vodo. Prav vse naštete oblike mokrišč imamo tudi v Sloveniji.

Pomen mokrišč
Nekdaj so ljudje mokrišča obravnavali kot zemljišča brez vsake vrednosti, zato so jih izsuševali in spreminjali. Sredi prejšnjega stoletja pa smo začeli odkrivati njihov velik pomen za življenje na Zemlji, zato si jih danes prizadevamo varovati. Ker so sposobna zadržati ogromne količine vode, igrajo neprecenljivo vlogo pri preprečevanju poplav. So rezervoarji, ki skozi vse poletje napajajo reke in podtalne vodne tokove, iz katerih črpamo vodo tudi ljudje. Voda, ki se pretaka skozi mokrišča, se fizikalno in biološko očisti do te mere, da ponovno postane pitna. Mokrišča so tudi območja z veliko biotsko pestrostjo.

Živi svet mokrišč
Zaradi ugodnih vodnih razmer so se v mokriščih razvile številne in zelo pestre življenjske združbe. Od mogočnih hrastovih in jelševih gozdov, ki brez škode vzdržijo tudi poplave, do nepreglednih površin trstičij, ki lahko kljubujejo pomanjkanju vode. Vidre in čaplje si v mokriščih iščejo hrano, žabe in kačji pastirji preživijo svojo mladost, ribe pa ves življenjski ciklus. Mokrišča so vir pitne vode, zato so od njih odvisne tudi vse druge živalske vrste.

Mokrišča v Rakitni
Najbolj znano rakiško mokrišče je jezero. A mokrišče je vsa dolina, v kateri se nahajate. Poleti je sicer lahko sušna, spomladi, ko se na pobočjih Novaške gore in v Črtežu topi sneg, ali jeseni, po močnih nalivih, pa je sprehod po dolini mogoč le z gumijastimi škornji, saj voda stoji v vsaki kotanji, pocedi se iz vsake travne ruše, na katero stopimo. Mokrišče je tudi razvejano ožilje potokov v gozdnem in senožetnem zaledju, ki prispeva večino vode za Rakiško jezero.

Zanimivosti o mokriščih
– Mokrišča predstavljajo prehod med kopnim in vodo;
– najdemo jih na vseh celinah sveta, razen na Antarktiki;
– največji mokrišči na svetu sta porečje Amazonke in sibirska tundra, kjer pa je velik del vode zaledenel;
– grebeni, oblika mokrišč v oceanih, so območja največjih znanih pestrosti živali in rastlin na Zemlji;
– stopnja uničevanja naravnega okolja, ki ga povzroča človek, je največja na mokriščih;
– Ramsarska konvencija je mednarodni dokument, ki države podpisnice, tudi Slovenijo, zavezuje k varovanju mokrišč;

Avtor besedila: dr. Gorazd Kovačič | Foto: Matija Kovačič (4-7)

Gozdni potok
Vrbina
Sečoveljske soline
Škocjanske jame

V POTOČKU POIŠČI ŽIVALI, KI JIH JE NAJVEČ. KAKO JIH IMENUJEMO, KO ODRASTEJO?
NAŠTEJ ČIM VEČ PRAVLJIC IN PESMIC O NJIH. LAHKO TUDI ZAPOJEŠ.
(rešitev: ebaž)
ZAKAJ ČRNA JELŠA NAJLEPŠE RASTE OB POTOKIH?
(rešitev: edov okilev idaraz)

3. DEL BESEDNE SESTAVLJANKE:

NA

Cerkniško jezero

Za dodatne informacije priporočamo
naslednje spletne strani:

Agencija RS za okolje
http://www.arso.gov.si/
Ramsarska konvencija (v angleščini)
http://www.ramsar.org/
Nevladna organizacija Wetlands International (v angleščini)
http://www.wetlands.org/
Krajinski park Ljubljansko barje
http://www.ljubljanskobarje.si/
Notranjski regijski park
http://www.notranjski-park.si/
Park Škocjanske jame
http://www.park-skocjanske-jame.si/
Krajinski park Sečoveljske soline
http://www.kpss.si/

Avtor besedila: dr. Davorin Tome | Foto: D. Tome (1, 3, 4, 6-8), Arhiv Solin (2), KP Škocjanske jame (5)

Reteče
Krakovski gozd