logorakitna logo  20 
Gobe in gobarjenje
Bogastvo okusov
  • 20 storovkaŠtorovka (Armillaria sp.) je parazit na listavcih in iglavcih. Znanih je nekaj vrst, vse pa tvorijo trosnjake pozno jeseni. Strupenih štorovk ni, a kljub temu velja previdnost, saj veljajo za pogojno užitne in jih je treba nujno prekuhati. Vedno nabiramo samo mlade primerke.

  • 20 golobiceGolobice (Russula spp.) so lahko tvegana skupina za nabiranje, saj jih je v Sloveniji vsaj 200 vrst. Na srečo neužitne vrste v lističih ali mesu pečejo, če jih poskusimo sveže, na terenu. Različne vrste tvorijo trosnjake od pozne pomladi do pozne jeseni, največ sredi jeseni. Med okusne užitne vrste sodita zelenkasta golobica (Russula virescens) in modrikasta golobica (Russula cyanoxantha), hujše prebavne motnje pa vam lahko povzročijo vrste in podvrste bljuvne golobice (Russula emetica senso lato), ki ima surova pekoč okus. Vse golobice so mikorizne in za uspevanje potrebujejo drevesnega partnerja.

  • 20 deznikaricaDežnikarica (Macrolepiota procera) raste kot gniloživka na travnikih in v gozdu, predvsem jeseni. Dežnikarice lahko zamenjamo z dežnički, ki so praviloma malo manjši in imajo venček vedno trdno pritrjen na bet. Obe skupini lahko najdemo na istih rastiščih.

  • 20 sirovkaNavadna sirovka (Lactarius semisanguifluus) raste pozno jeseni. V Rakitni je zelo pogosta v jelovo bukovih gozdovih. Ima oranžen mleček, po katerem jo ločimo od neužitnih vrst.

  • 20 turkiTurke in dede (Leccinum spp.) najdemo v jeseni. Težko jih zamenjamo z drugimi vrstami, zato so med najvarnejšimi za nabiranje. Če vas ne moti obarvanje mesa ‒ modrenje, sivenje ali črnenje ‒, do katerega pride zaradi oksidacije snovi v mesu trosnjaka, je uživanje popolnoma varno. Mit, da je goba, ki modri, strupena, ne drži. Ne velja pa obratno!

  • SIROVKE NA ŽARU
    S STARŠI NABERI SIROVKE. ZA PEKO SO PRIMERNE MLAJŠE, ŠE ČVRSTE. OČISTI JIH VSE ZEMLJE. BREZ ZAČIMB JIH HITRO SPECI NAD VROČO ŽERJAVICO. ČE NIMAŠ ŽARA, JIH LAHKO PEČEŠ TUDI NA LESKOVIH PALICAH. DOBER TEK!

    20. DEL BESEDNE SESTAVLJANKE:
    DI

  • Kaj so glive in kaj gobe?
    Glive so skupina organizmov, ki tvorijo samostojno kraljestvo, primerljivo z živalmi in rastlinami. Očem so najbolj opazni trosnjaki ali gobe, na katerih tvorijo razmnoževalne celice - trose. Po ocenah je v naravi okoli 5 milijonov vrst gliv, od katerih je znanih in opisanih le nekaj več kot 100.000.

    Glive lahko živijo kot enocelični ali mnogocelični organizmi. Enoceličnim oblikam pravimo tudi kvasovke in jih v naravi težko opazimo, čeprav so pogosto prisotne, kar s pridom uporabljamo pri izdelavi kisa, vina in kislega mleka. Mnogocelične vrste gliv so nam precej bliže, zlasti v času, ko tvorijo trosnjake ali gobe. Vendar trosnjaki predstavljajo le manjši del celotne glive, večino ga sestavlja omrežje hif (podgobje), ki si jih lahko predstavljamo kot korenine, medtem ko je trosnjak tesen preplet hif, namenjen razmnoževanju.

    Glive so heterotrofni organizmi. Hrano, hranilne snovi in energijo pridobijo iz okolja, iz kemijsko vezanih virov. Hrano vedno »prebavljajo« zunaj telesa. Hranilne snovi lahko pridobivajo z: a) razgradnjo organske biomase (gniloživke ali saprotrofi), b) zajedanjem rastlin, živali ali drugih gliv (zajedavci ali paraziti), c) tesnimi stiki s sožiteljskimi rastlinami (sožiteljske vrste ali simbionti). Ker gre v večini primerov za stik s koreninami rastlin, tovrstno sožitje imenujemo tudi mikoriza.

    Kje najdemo glive?
    Najpreprostejši in pravilen odgovor je - skoraj vsepovsod. Poznamo glive, ki živijo v ledu ledenikov, pa v notranjosti jedrskih reaktorjev, na primer v Černobilu. Pogosteje se srečujemo z glivami, ki povzročajo plesen v kopalnicah ali na hrani, ali pa različne zdravstvene težave. Najpogosteje pa opazimo glive, ki tvorijo očem vidne trosnjake, v gozdu ali na travnikih. Med slednjimi je tudi največ takih, ki nas pritegnejo kot nabiralce gob.

    Zakaj nabiramo gobe?
    Goba (trosnjak) je del glive, ki je namenjen razširjanju trosov, tudi tako, da jih pojemo ljudje, iztrebimo in tako prenesemo na novo rastišče. Ljudje nismo najpomembnejši raznašalci trosov, saj to nalogo največkrat opravijo veter, voda ali številne živali, ki se prehranjujejo s trosnjaki, od polžev do jelenjadi, na primer košutnice. Trose najdemo v trosišču (v lističih, cevkah ali iglicah pod klobukom) in so odporni na številne okoljske vplive (izsuševanje, sončno obsevanje, prebavni sokovi prenašalcev. Ljudje nabiramo gobe predvsem zaradi dobrega okusa, redkeje vonja. Poleg prehranske vrednosti lahko številne gobe uporabljamo tudi za zdravljenje (na primer pološčenke, lekarniška macesnovka), redkeje za dimljenje v čebelarstvu ali pri verskih obredih (bukova kresilka) ali celo barvanje tkanin (nekatere koprenke).

    Katerih gob ne nabiramo?
    Osnovno pravilo pravi, da vedno nabiramo samo zdrave, razvite gobe, ki imajo vse znake, potrebne za določitev vrste. Nikoli ne nabiramo premladih, propadajočih ali neznanih gob, še posebej če jih bomo uporabili za prehrano. Ravno tako v naravi puščamo in ne poškodujemo zavarovanih in strupenih vrst. Kljub temu, da je med nekaj več kot 3000 vrstami gob v Sloveniji le nekaj 100 vrst strupenih in nekaj več kot 30 smrtno strupenih, loterija z gobami odpade.

    Kje najdemo posamezne vrste gob?
    Gobe ne rastejo kjerkoli. Številne vrste so zaradi mikorize ali razkroja točno določenih sestavin odmrle biomase vezane na enega ali nekaj virov hrane, na primer na točno določeno drevesno vrsto. V gozdovih okoli Rakitne, kjer prevladujejo mešani gozdovi z velikim deležem jelke in smreke, bomo tako najlaže našli sirovke, parkeljce in nekatere vrste golobic, saj rastejo v sožitju z jelko in smreko. Brezovega deda ali brezovčka je že po imenu sodeč najbolje iskati na senožetih, ki se zaraščajo z brezami ali trepetlikami, ali v bližini odraslih brez in trepetlik.

    Ali lahko vplivamo na rast gliv?
    Glive se pojavljajo tam, kjer so zanje ugodni pogoji. Mikorizne glive bodo uspevale le ob simbiontskih rastlinah. Pojavljanje lesnih gliv lahko spodbudimo in povečamo tako, da v gozdu ali kjerkoli v okolju pustimo večje lesne ostanke. Z intenzivnejšo košnjo in gnojenjem travnikov lahko vplivamo tudi na pojavljanje travniških vrst. V okolici Rakitne opažamo s tem povezano upadanje pojavljanja dežnikaric. Nasprotno pa z opuščanjem pašnikov in nakladanja lesa na rampah ustvarimo dobre razmere za uspevanje cenjenih mavrahov.

    Najpogostejše vrste gob okoli Rakitne
    Na področju širše okolice Rakitne lahko zaradi razgibane kulturne in gozdne krajine najdemo številne vrste užitnih gob. Pri tem moramo biti pazljivi predvsem na morebitne podobne vrste, s katerimi jih lahko zamenjamo. Dolgo je veljalo, da na področju Rakitne ni strupenih vrst parkeljcev, a se na tovrstne ljudske modrosti ne smemo zanašati, saj se stanje v naravi lahko hitro spreminja.

  • Gobe nabirajte zmerno, z ustreznim znanjem in seveda v skladu z zakonodajo. Tisti, ki vas zanimajo glive, se lahko včlanite v katerega od bližnjih gobarsko-mikoloških društev.